Nikoli prepozno

Nikoli prepozno

Kadar govorimo in razmišljamo o delovni sreči, se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem, ali je to, kar počnemo tisto, kar nas osrečuje? In kaj sploh je tisto, kar nas dela srečne? Kaj je naše poslanstvo, smisel našega dela in življenja nasploh?

Na svoji karierni poti se namreč ljudje iz različnih razlogov žal pogosto ne odločijo za njim najbližjo izbiro in izberejo »po pameti« in ne »po srcu«. Seveda s tem ni nič narobe, če nam je lastna pamet blizu in če znamo imeti radi tisto, kar počnemo, kadar ne delamo, kar prav zares strastno ljubimo. Če ste si kdaj skrivaj pogrizli kak noht, ker vaš prijatelj že od vrtca naprej točno ve, kaj si želi postati, in je to seveda tudi postal, in se zdi, da živi svoje sanje? Ali, ker soseda s sto odstotnim fokusom skrbi za svojo zelenico, medtem ko vam lepo uspeva plevel in vam včasih celo uspe odkriti kakšno regratovo rumeno cvetko? Lahko takoj pospravite štoparico in prenehate s sekiranjem samega sebe. Zakaj? Vaš prijatelj in soseda sta namreč izjemi, ki potrjujeta pravilo – v resnici kar okoli 75% ljudi v času prvega kariernega izbora ne ve, kaj in na kakšen način bi radi to v življenju počeli. Prav tako večina ljudi po svoji karakterni tipologiji sodi med tiste, ki jih v življenju veseli, osrečuje in zanima pestra paleta stvari skozi različna življenjska obdobja.

Vsakdo od nas ima zato določene prednosti v kolesju (delovnega) življenja in v njem smo vsi zmagovalci, če znamo to ceniti, spoštovati in povezovati.

Če sodite med tiste, ki so s svojim delovnim življenjem res nezadovoljni, si dajte nastaviti budilko, skuhajte si kavo in morda že danes naredite prve korake k boljšemu jutri. V ta namen smo za vas izbrali 10 kratkih in sladkih vprašanj, ki lahko nežno »potisnejo« na pot do ustvarjanja večje delovne sreče. Za popotnico pa si prosim zapomnite:

  • sreča je vaša temeljna pravica,
  • ne obstajajo pravilni ali napačni odgovori, samo vam lastni ali ne in
  • nikoli niste pre-pozni, pre-stari, pre-mladi, pre-vitki, pre-nizki ali pre-karkoli, da ne bi mogli spremenili sebe in sveta okoli vas na bolje.

 

blog15 10 vprašanj

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Advertisements

Ra(z)stresi se in se ne pusti modremu Gremlinu

Ra(z)stresi se in se ne pusti modremu Gremlinu

Prejšnji teden smo v zapisu Misija 3600 – srečni v coni ravnovesja pisali o pomembnosti le tega za našo srečo in zdravje. Ugotavljali smo, da se je vsake toliko preprosto potrebno ustaviti in se vprašati, ali smo srečni in oceniti stanje našega ravnovesja v določenem trenutku. Kadar nismo tam, kjer bi želeli biti, se seveda moramo malo potruditi in nekaj spremeniti. Predvsem pa v našem življenju ustvariti prostor in čas za korake do bolj srečnega življenja in našo energijo usmeriti v tisto, kar bi želeli izboljšati.

Kaj se pa zgodi, ko nismo v ravnovesju? Kje smo? V coni tiste »male pošasti«, ki se odziva na ime Stres. Saj jo poznate – tisti mali »gremlin« z razmršenim kožuščkom, špičastimi ušesi in z velikimi in neprijaznimi očmi, ki se veselo množi, kadar ga hranimo. V bistvu zveni zelo ljubko, čeprav to ni (z izjemo tistega filmskega). O tem, kaj se z našo dušo in telesom dogaja, kadar smo pod stresom, čivkajo že vrabčki na strehi. Vsi poznamo za noht malo šefico amigdalo, vemo, da naš čustven del možganov reagira veliko hitreje od razumskega, tudi B&B (beg ali boj) efekt nam ni tuj. Slišimo in čutimo kortizol, pa premalo ali dovolj dopamina in serotonina, melatonina …. Vemo, kakšni neprijazni »zmaji« smo lahko in kako neupravičeno takrat bruhamo ogenj in še kaj. In prav zares vemo, da presežek stresa, in predvsem neustrezno ukrepanje oziroma upravljanje naših čustev in misli, na dolgi rok prinaša tisto najmanj željeno. Tako v osebnem kot v delovnem življenju. Izgorelost – v vseh fazah in oblikah. In nobena ni prijetna.

Zato je nujno, da prevzamemo odgovornost zase, se damo na prvo mesto vsaj za uro na dan in počnemo tisto, kar nas lahko najbolje podpre pri rednem »čiščenju in servisiranju« samega sebe. To lahko storimo na veliko načinov, med stroko rečeno in v praksi pa imata na nas najbolj pozitivne učinke redna telesna aktivnost in prakticiranje čuječnosti. Oboje lahko poteka hkrati. Dobrobiti fizične aktivnosti dobro poznamo. Najbolj ključne dobre strani prakticiranja čuječnosti pa so:

cujecnost

Tukaj je nekaj predlogov s področja prakticiranja čuječnosti in uživanja življenja, ki nam lahko dajo bistveno več dragocenega časa, kot nam ga bodo vzele.

  1. „Šejking medicina“ – minuto na dan, da svoje telo (ob kakšni dobri in temperamentni glasbi) pošteno stresemo, zibamo in razgibamo. Praksa je poznana tudi koti bio – energetska meditacija in posnema najstarejši in najbolj naraven odziv človeškega telesa na stres. Odlična je za pomirjanje živčnega sistema, odpravlja jezo, strah, žalost in spodbuja samodejno samozdravljenje psiho-fizičnega telesa. Čisti in odpravlja negativno energijo, ki se kopiči v nas in povzroča razna bolezenska stanja. Naše telo se tako na naraven način prestavi v energijsko ravnovesje, mi pa smo bolj psihično in fizično močni in odporni.
  2. Razmigajte se v naravi – poskusimo si vsak dan vzeti vsaj 15 minut za kratek sprehod. Saj poznate tisto o povezavi, ki je boljše od WI-Fija. S tem res pride.
  3. »Počutim se…« – minuto, svojo dlan stisnimo v pest in dvignemo toliko prstov, kolikor mislimo, da odseva naše počutje. Potem takoj dodamo še enega – namreč vedno smo dejansko boljše, kot se nam zdi na prvi pogled. Zato ne zapravljajte časa s prekomernim razmišljanjem in si boljše počutje priznajte takoj. Če vam je zmanjkalo prstov, si kakšnega sposodite na drugi roki 😊.
  4. »Kaj me osrečuje? & Hvala!« – preizkušena klasika za kreiranje boljšega in srečnejšega vsakdana. Poiščimo in zapišimo vsaj tri stvari na dan, ki nam narišejo nasmeh na usta in se zanje zahvalimo. Prav tako ne bo vzelo več kot minuto.
  5. »Nariši stres« – še ena preprosta, hitra in učinkovita praksa. Poskusimo narisati in stres tudi pobarvati. Boste videli, da lepo obarvan gremlin takoj zgubi svojo moč. Z uporabo prave barvne kombinacije lahko postane presneto lep. Celo tako zelo, da se zna znajti tudi na kakšni listi hvaležnosti.
  6. »Imam čas za…« – organizirajmo se in prenehajmo uporabljati izgovor, da časa nimamo. Potem ga bomo imeli. Zase in za vse kar želimo in moramo početi.
  7. »Minuta tišine« – privoščimo si jo…še slajša bo, če bomo ob tem v ustih topili košček čokolade. Slišali boste vse, kar potrebujete.
  8. Smejte se in zabavajte se – sami, v družbi prijateljev, sodelavcev, otrok, domačih ljubljenčkov, z dobro glasbo, knjigo…neomejeno virov za to imamo. Samo poseči po njih se ne smemo bati.
  9. Ljubite, dajajte in sprejemajte. Brezpogojno in brez zadržkov.
  10. Zdravo in dobro jejte in v tem neizmerno uživajte.
  11. Doživljajte nove stvari in avanture.
  12. Družite se s pozitivnimi ljudmi. Saj veste, pleme pa to.
  13. Dihajte. S polnimi pljuči. Vzemimo si še drugo minuto tišine in poslušajmo tega svojega najboljšega prijatelja.
  14. Meditirajte. Kar itak že počnemo (pa zanikamo), poskusimo pa še z večjim zavedanjem in dihom prisotnosti.
  15. Počivajte. Ko potrebujemo in tudi kar tako. Od viška nas ne bo bolela glava, od pomanjkanja pa.

Radi se imejte do neba in nazaj. Sadite in vzgajajte pozitivno. Pihajte regratove lučke. In izbirajte pametno. Najprej sebe. Potem vse ostalo. Verjemite, vse vas bo počakalo in ne prehitelo.

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si , FB in Linkedin

Paleta znanj: FB  Linkedin  Instagram