Nismo prišli tako daleč, da bi prišli samo tako daleč

Nismo prišli tako daleč, da bi prišli samo tako daleč

Pred slabimi štirinajstimi dnevi sva se s Petro mudili v Kopenhagnu in v sklopu Woohoo Inc. (naši partnerji) Akademije za managerje delovne sreče (Chief Happines Officer Academy) imeli veselje in privilegij obiskati in spoznati najboljšega delodajalca na Danskem, biofarmacevtsko podjetje AbbVie, kjer so nam predstavili več kot deset let dolgo potovanje do številke 1 med delodajalci. Začeli so na 39. mestu in po tem, korak za korakom, strateško načrtovano, hodili po poti do srečnih zaposlenih.

Že na vhodu v podjetje so nas prijazno sprejeli, nam podelili poimenske tablice obiskovalca (da, imeli so jih vnaprej pripravljene) in nas zbrali v sprejemni avli, ki je namenjena večjim druženjem, sprejemom in skupnemu obedovanju (seveda imajo veliko in moderno opremljeno kuhinjo). Nato nas je prijazno pozdravila njihova HR direktorica Marianne Pedersen, ki nas je popeljala na klepet in ogled prostorov.

Academy at AbbVieUdeleženci akademije na obisku pri AbbVie

*»Walk and talk« po AbbVie

Njihov delovni dom je precej velik, saj podjetje na danskem zaposluje okoli 80 ljudi. Odlikuje ga seveda tisti tipičen danski »hygge« dizajn – preprostost, funkcionalnost, odprtost in hkrati zasebnost. Za vse se zdi, da je na pravem mestu, v popolni kombinaciji. Med pisarniškimi prostori se skrivajo zanimive dnevne in sejne sobe, kreativni in bralni kotički, mini kuhinje, sporočilne stene, zvončki za dobre novice, sklede s sadjem in zdravimi prigrizki, sončne terase … nič ne manjka. Za Dance to niso bonusi ali neki posebni privilegiji. Kot nam je pojasnila domačinka, je na danskem primerno opremljen delovni prostor pravzaprav standard. Njihovi lepi prostori pa so namenjeni ustvarjanju večje ustvarjalnosti, produktivnosti, samostojnemu ali ekipnemu delu, delu z navdihom, ustvarjanju okolja za sprostitev in za polnjenje energije.  

1

pisarne2Poslovni prostori AbbVie

Marsikaterega obiskovalca pa je močno pritegnila živalca – žabica, ki so jo imeli na mizi ali na vratih prav vsi zaposleni. In čemu služi? Ker so v AbbVie v času, ko so se lotili prenove svoje organizacijske kulture, med drugim ugotovili tudi to, da zaposlene zelo zelo moti nenehno »motenje« pri delu, saj zaradi tega izgubijo preveč fokusa in s tem dragocenega časa, so se trudili najti ustrezno rešitev. Ta rešitev je žabica – vsak zaposleni jo ima na svoji mizi v t.i. ribniku in če želi sodelavcem sporočiti, naj ga ne motijo, žabico iz ribnika prestavi na mizo ali na vrata pisarne. Vsi zaposleni to seveda spoštujejo. In ne, prijateljice žabice ne izkoriščajo.

žabiceŽabice.

Po ogledu so nas ponovno popeljali v sprejemno avlo, kjer se nam je pridružila tudi njihova generalna direktorica Christina Dyreborg Jeppesen. Skupaj z Marianne sta nas popeljali še na ogled popotovanja do najboljšega delodajalca Danske.

Na misiji biti najboljši delodajalec Danske

Leta 2006 so v danskem AbbVie naredili prvi posnetek dejanskega stanja obstoječe organizacijske kulture. Ob desk-top analizi so izvedli še raziskavo, v katero so bili vključeni prav vsi zaposleni, izvedli pa so jo s pomočjo vprašalnikov in fokusnih skupin. Rezultati so bili zanje zaskrbljujoči, v posameznih kategorijah celo porazni. Kar 31% zaposlenih je vsako leto zapustilo podjetje, kar je zanje predstavljalo resničen problem, saj zaradi narave in specifičnosti dela ne razpolagajo ravno s širokim naborom kadrov. Samo 39% zaposlenih je bilo mnenja, da imajo možnost usklajevanja delovnega in zasebnega življenja in le 68% zaposlenih je bilo mnenja, da je AbbVie dober delodajalec. Indeks zaupanja je znašal 68%, zadovoljstvo z usklajevanjem dela in življenja 39%, povratnih informacij zaposleni skorajda niso dajali, soočali so se z visoko stopnjo absentizma… . In bili so le 39 na lestvici najboljših danskih delodajalcev (v podobnem izboru, ki ga v Sloveniji poznamo kot Zlata nit).

Zavedali so se, da če želijo uresničiti svojo vizijo, resnično živeti svoje poslanstvo in dosegati zastavljene poslovne cilje, da morajo nekaj spremeniti. In so šli, veselo na delo.

christina marianneGeneralna direktorica AbbVie Christina Dyreborg Jeppesen (zgornja fotografija) in HR direktorica Marianne Pedersen (spodnja fotografija).

Kakšno kulturo si želimo imeti?

Na podlagi dobljenih rezultatov raziskave so najprej definirali ključna področja, ki jih je bilo potrebno nadgraditi, da bi ustvarili podjetje, kjer bo doma delovna sreča. Popolnoma jasno jim je bilo, da je to tista odločilna konkurenčna prednost na sodobnem trgu, saj ljudje raje delajo tam, kjer skrbijo za svoje zaposlene in njihovo dobro počutje. Skupaj z zaposlenimi so tako soustvarili okvirni profil njihove bodoče organizacijske kulture, katere fokus so preusmerili v ljudi.

ok značilnosti

In kako so se tega lotili? Seveda korak po koraku in »by the book« strateško in projektno.

  • Najprej so se preselili v nove prostore.
  • Odločili so se, da bodo vzpostavili skupni jezik in ga uporabili za inspiracijo.
  • Organizirali so vrsto delavnic in delovnih skupin, ki so jih vodili zaposleni. Te so bile namenjene predvsem internemu definiranju srečnega delovnega okolja in organizacijski kulturi po meri zaposlenih in zastavljanju akcijskih načrtov za doseganje cilja.
  • Odločili so se, da bodo še naprej sodelovali v »tekmi« za najboljšega delodajalca in da bodo postali številka 1.
  • Tam, kjer so potrebovali, so najeli zunanje svetovalce in izvajalce posameznih aktivnosti. To se je predvsem nanašalo na zunanjo podporo pri so-ustvarjanju boljših voditeljev, ekip, rasti in razvoja osebnosti posameznikov, profiliranja zaposlenih…

Potek projekta so nenehno nadzorovali in sproti prilagajali aktivnosti, kadar je bilo to potrebno. Vodstvo je bilo velikokrat soočeno tudi s težkimi odločitvami, saj so zaradi procesnih in vsebinskih sprememb, ki takšno nadgradnjo spremljajo, morali tudi koga odpustiti ali pa so se nekateri člani ekipe poslovili kar sami, saj zanje spremenjene okoliščine niso bile v skladu z njihovimi potrebami.

Kaj so skozi leta naredili in kaj vse počnejo z namenom krepiti svojo organizacijsko kulturo?

Kot smo že predstavili v začetku zapisa, so poskrbeli za lepe in funkcionalne poslovne prostore, kjer se človek počuti kot doma, uvedli so žabice za »ne moti«, ki so se pri njih super obnesle.

Ustanovili so AbbViejev kulturni klub z namenom, da nenehno spremljajo spreminjajoče se potrebe svojih zaposlenih, da znotraj njega zaposleni prostovoljno postajajo kulturni mentorji in ambasadorji, ki s kulturo podjetja in vrednotami seznanjajo novo zaposlene in širšo javnost ter tako skrbijo za ohranjanje odličnosti delovnega okolja in znamko delodajalca.

Nenehno spremljajo in omogočajo kvalitetno in uravnoteženo življenje. Zaposlene redno izobražujejo in trenirajo, da jim omogočajo nadzor nad njihovim časom, v največji možni meri upoštevajo njihove delovne in življenjske prioritete, spodbujajo jih k refleksiji in optimalnemu razporejanju lastne energije skozi dan, spodbujajo in omogočajo uporabo pametnih tehnologij, da le te delajo za njih. Njihovo timsko delo je prav tako močno povezano z ohranjanjem življenjskega ravnovesja. Tako na primer praviloma nimajo internih sestankov pred deveto zjutraj ali po četrti uri popoldne, spoštujejo dejstvo, da je ravnovesje stvar vsakega posameznika in so hkrati odgovorni in prisotni, kadar jih ekipa potrebuje. Kadar želijo delati od doma, to sporočijo v pametnem koledarju, da vsi zaposleni vedo. In kadar so v dvomih glede možnosti usklajevanja, se posvetujejo s svojim vodjo ali kulturnim mentorjem.

Nenehno gradijo na fleksibilnosti (zaposleni lahko pridejo in gredo kadarkoli, delajo od doma,…), zaupanju (da bodo naloge opravljene v dogovorjenem času) in sprejemanju medsebojne drugačnosti (ker posamezniki nismo vsi na istem mestu v življenju, imamo različne potrebe, navade in energijo…).

Vsem zaposlenim omogočajo trajnostni osebnostni razvoj. Tako se imajo zaposleni možnost profilirati, na ekranih v podjetju pa vrtijo neke vrste »karikaturne opise« devetih osebnosti, ki jim omogočajo boljše razumevanje sebe in delovanja svojih sodelavcev. Močno pa spodbujajo tudi razvoj znanj in kompetenc, ki niso neposredno povezane z njihovim delom.

Redno (četrtletno) preverjajo status doseganja ciljev, načina delovanja, razvoja.

In spodbujajo reči za pomoč, ker je v tem moč.

Kje so danes?

V AbbVie so dvignili slona in opravili res izjemno delo. Resda je trajalo, ni bilo zmeraj lahko in zabavno, pa vendar so stali za svojo odločitvijo in imeli cilj vedno pred očmi. Za nagrado so danes najboljši danski delodajalec. Pot do ustvarjanja delovne sreče in strateški fokus na ljudi se jim je več kot obrestoval – stopnja zaupanja v podjetju je danes 99% (2006 je znašala 68%), odzivnost 100%, fluktuacija je nižja za 20% in tako znaša v povprečju maj kot 12% letno, zadovoljstvo z usklajevanjem delovnega in zasebnega življenja je prav tako poraslo za 60% in danes znaša 100%, absentizem pa le še okoli 1,5%.

Kar pa je zanje najpomembnejše – njihov najmočnejši ambasador so njihovi zaposleni, saj danes kar 99% zaposlenih meni, da je AbbVie srečno delovno okolje, ki ga brez pomisleka priporočijo tudi prijatelju.

In ne počivajo na svojih lovorikah. Na delovni sreči delajo vsak dan…in gredo naprej in še dlje.

 

Kdo so AbbVie?

AbbVie so globalno biofarmacevtsko podjetje, med vodilnimi na svojem področju, ki po svetu zaposluje 29 tisoč ljudi. V zmagovalnem danskem podjetju pa 80. Podjetje gradi na 125-letni tradiciji uveljavljene farmacevtske družbe Abbott in je nastalo po razdelitvi le tega na globalni ravni. Njihov osnovni posel je razvoj inovativnih terapij na področju imunologije, hematologije/onkologije, virologije in nevrologije, s čimer se ukvarja več kot 8 tisoč zaposlenih po celem svetu. Pri svojem delu sodelujejo s preko 300 partnerji – vodilnimi biotehnologi, univerzami, nevladnimi organizacijami in javnimi institucijami za promocijo znanosti. S produkti so prisotni v 175 državah sveta. V letu 2017 je skupina ustvarila 28 milijard USD prihodkov, v raziskave in razvoj so jih v 2017 investirali 5 milijard.

Kot mednarodno podjetje imajo skrb za odlično pozitivno srečno organizacijsko kulturo očitno zapisano v DNA, saj so najboljši delodajalec tudi na Norveškem, Irskem ter v Grčiji. Njihovo slovensko podjetje pa je prav tako že bilo med finalisti Zlate niti v kategoriji mala podjetja, finalist za nagrado Horus za družbeno odgovornost in je ponosni nosilec certifikata družini prijazno podjetje.

Poslanstvo  

S kombinacijo napredne znanosti, strokovnosti in strasti rešujejo najresnejše zdravstvene izzive modernega časa, tako izboljšujejo možnosti zdravljenja na globalni ravni in s tem pomembno pozitivno vplivajo na človeška življenja.

Vrednote: Strast, raznolikost in sodelovanje.

*Hodi in govori – tehnika, ki spodbuja kreativno razmišljanje in tako omogoča posameznikom ali skupini ljudi, da najdejo nove ali drugačen rešitve za izzive, se pogovorijo o določenih temah zunaj običajnega prostora in načina komuniciranja, si izmenjajo informacije, se bolje spoznajo skozi neformalni klepet…

 

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Advertisements

Gremo po hygge

Gremo po hygge

Ta mesec mineva s svetlobno hitrostjo. Ekipi Palete se ta junij res dogaja v vseh smislih. Veliko delamo, mnogo prvih pomembnih korakov z naročniki smo naredili, pripravili sva nekaj brezplačnih delavnic na temo delovne sreče, postavili spletno stran, se družili s tistimi, ki bi radi na bolje, pogrešali tiste, ki bi morali tja. Bolj se bliža konec meseca in približuje to »počitniško« poletno vzdušje, bolj čutim, da so baterije že malo prazne. Tako rahlo utrujena, a vseeno zelo ponosna in srečna, da nam je uspelo izpeljati veliko več od načrtovanega, se tudi jaz nežno in nemirno počasi poslavljam od tega pozitivno kaotičnega meseca. Tudi ta predpraznični podaljšan vikend mineva v pretežno delovnem vzdušju. Festival Lent bo počakal na naslednje leto, da me znova potegne. Ko uredim še zadnje podrobnosti za naročnike, se lahko spakiram in grem. Po srečo, po hygge. V eno najsrečnejših držav na svetu – Dansko.

In kaj bom tam počela? Preprosto povedano, grem si uresničit eno izmed mnogih želj, tiste nore sanje, ki jih je bilo vredno dolgo sanjati. Grem se učit od najboljših. Od tistih, zaradi katerih je delovna sreča doma tudi v Ikei in najboljšem »kafetarju« Nespressu. Grem se družiti s podobno mislečimi iz 15 držav sveta, ki v koncept delovne sreče verjamejo z enako strastjo kot me. S Petro (druga Paletka) se bova namreč udeležili ene najprestižnejših akademij za delovno srečo v svetovnem merilu, ki jo organizirajo naši partnerji Woohoo inc., pionirji in vodilnih strokovnjaki na področju delovne sreče, ki že 15 let ustvarjajo srečna podjetja širom sveta.

Kaj pričakujem? Za začetek, da bo Danska nogometna ekipa premagala Francijo in da bo veselje. Zelo veliko novega znanja in idej, kako soustvarjati delovno srečo in kakšen pameten predlog ali trik, kako to početi in spreminjati svet na boljše tam, kjer imajo »pristojni« težave že s samim ločevanjem zadovoljstva in zavzetosti pri delu (beri sreče). Tudi pri nas, žal. Veliko pozitivnih ljudi in srečne miselne naravnanosti. Na samo mesto sicer prvič v življenju nisem potovalno pripravljena, zato ga bom vzela, kot se mi bo ponudilo. Z morsko deklico vred in s slaščico iz najbolj hygge slaščičarne v Kopenhagnu.

Česa se veselim kot mali otrok? Vsega. Predvsem tistega, za kar nimam pojma, kaj bo. In da se vrnem domov. Z mednarodno veljavnim CHO (Chief Happiness Officer) certifikatom, ki mi bo pomagal soustvarjati delovno srečo in jo promovirati kot način življenja in strateško prioriteto na še bolj inovativne načine. In z veliko hygge energije, ki jo bom z veseljem delila naprej.

*Najino popotovanje in dogodivščine lahko v prihajajočem tednu spremljate tudi na našem FB in Instagram profilu.
**Hygge – čista sreča; danska filozofija in način uživanja življenja, zaradi katerega so Danci tudi med najsrečnejšimi na delovnem mestu.
»Hygge je prisotnost in izkušnja pripadnosti, pa tudi občutek topline, varnosti, umirjenosti in zaščitenosti. Hygge je občutek svojosti in skupnosti z ljudmi in kraji, ki nas sidra in krepi, opogumlja in tolaži. S hyggejem privabljamo zaupnost in povezanost. To je občutek vključenosti in pripadnosti trenutku in drug drugemu, občutek obilja in zadovoljstva. Pri hyggeju gre za biti, ne za imeti.«
(Meik Wiking v Hygge – umetnost življenja po dansko)

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Nikoli prepozno

Nikoli prepozno

Kadar govorimo in razmišljamo o delovni sreči, se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem, ali je to, kar počnemo tisto, kar nas osrečuje? In kaj sploh je tisto, kar nas dela srečne? Kaj je naše poslanstvo, smisel našega dela in življenja nasploh?

Na svoji karierni poti se namreč ljudje iz različnih razlogov žal pogosto ne odločijo za njim najbližjo izbiro in izberejo »po pameti« in ne »po srcu«. Seveda s tem ni nič narobe, če nam je lastna pamet blizu in če znamo imeti radi tisto, kar počnemo, kadar ne delamo, kar prav zares strastno ljubimo. Če ste si kdaj skrivaj pogrizli kak noht, ker vaš prijatelj že od vrtca naprej točno ve, kaj si želi postati, in je to seveda tudi postal, in se zdi, da živi svoje sanje? Ali, ker soseda s sto odstotnim fokusom skrbi za svojo zelenico, medtem ko vam lepo uspeva plevel in vam včasih celo uspe odkriti kakšno regratovo rumeno cvetko? Lahko takoj pospravite štoparico in prenehate s sekiranjem samega sebe. Zakaj? Vaš prijatelj in soseda sta namreč izjemi, ki potrjujeta pravilo – v resnici kar okoli 75% ljudi v času prvega kariernega izbora ne ve, kaj in na kakšen način bi radi to v življenju počeli. Prav tako večina ljudi po svoji karakterni tipologiji sodi med tiste, ki jih v življenju veseli, osrečuje in zanima pestra paleta stvari skozi različna življenjska obdobja.

Vsakdo od nas ima zato določene prednosti v kolesju (delovnega) življenja in v njem smo vsi zmagovalci, če znamo to ceniti, spoštovati in povezovati.

Če sodite med tiste, ki so s svojim delovnim življenjem res nezadovoljni, si dajte nastaviti budilko, skuhajte si kavo in morda že danes naredite prve korake k boljšemu jutri. V ta namen smo za vas izbrali 10 kratkih in sladkih vprašanj, ki lahko nežno »potisnejo« na pot do ustvarjanja večje delovne sreče. Za popotnico pa si prosim zapomnite:

  • sreča je vaša temeljna pravica,
  • ne obstajajo pravilni ali napačni odgovori, samo vam lastni ali ne in
  • nikoli niste pre-pozni, pre-stari, pre-mladi, pre-vitki, pre-nizki ali pre-karkoli, da ne bi mogli spremenili sebe in sveta okoli vas na bolje.

 

blog15 10 vprašanj

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Zadovoljni, zavzeti ali srečni zaposleni?

Pri spodbujanju koncepta delovne sreče kot načina življenja v podjetjih vseh vrst in kot nadgradnje organizacijske kulture, se velikokrat pojavi razmišljanje, da so zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost in delovna sreča ista stvar, v novi preobleki. Ker v Paleti znanj verjamemo, da temu ni tako, sem se odpravila na raziskovanje. In za mnenje sem poprosila tudi svoje Facebook prijatelje.

Prijatelji so povedali

Zadovoljstvo, zavzetost in delovna sreča so res precej povezani, pa vendar so tudi precej različni. Kdaj se boljše počutiš? Če rečeš, da si zadovoljen s svojim delom, če rečeš, da delaš zavzeto, ali če rečeš, da si srečen pri svojem delu? Meni je nedvomno najboljše, ko sem srečna.

Zadovoljstvo in/ali delovna sreča?

Zadovoljstvo z delom predstavlja to, kar si misliš o njem in temelji na razumski  presoji. Delovna sreča predstavlja to, kar čutiš glede dela, kako se počutiš pri delu in ali pogosto doživljaš pozitivna čustva kot so recimo ponos, sreča, hvaležnost.

Čustva na delovnem mestu?

Ljudje smo čustvena bitja. Čustva so neposredno povezana z zdravjem in splošnim počutjem, odnosi, delovnimi odnosi, produktivnostjo. So del vsakega med nami, so kot mišice, kot zrak, ki ga dihamo. So osnova naših vzgibov, vedenja in odločilna v vseh procesih odločanja. Njihovo ignoriranje in zatajevanje pa “ubija”, ne samo delovne sreče, ampak človeka in vse odnose kot take.

Zadovoljstvo z delom pove, kaj si zaposleni mislijo o svojem delu, ko pogledajo njegove posamezne komponenente kot so plača, vsebina dela, čas, ki je potreben za prevoz na delo, načrti za upokojitev, bonitete,… Ali so zadovoljni s tem, kar imajo?

Zadovoljstvo je razumsko in običajno temelji na primerjavi z drugimi. Ali dobim več kot moji sodelavci? So delovni pogoji tukaj boljši kot tisti pri konkurenci?

Zadovoljstvo sporoča, da so stvari ok, je manj čustveno in bolj objektivno.

Delovna sreča, na drugi strani, pove, kako se ljudje počutijo pri svojem delu. So srečni, ponosni, spoštovani, motivirani? Ali pa so pod stresom, nervozni, razočarani, frustrirani?

Občutek sreče je natančno to, kar izboljšuje uspešnost. Psihološke, sociološke in nevrološke študije kažejo, da ko imajo zaposleni dober dan, so bolj produktivni, ustvarjalni, motivirani in bolj polni energije. Srečni zaposleni so tudi boljši pri delu v timu, bolje prodajajo in so bolj prijazni do strank. Na kratko, srečen zaposleni je sanjski zaposleni.

Sreča je tudi čustvo, ki nalezljivo vpliva na vse okoli nas. Prav tako spodbudi sproščanje hormonov dopamina in oksitocina, kar poveča ustvarjalnost, razvija kognitivne sposobnosti, sodelovanje in timsko delo.

Samo zadovoljstvo ni dovolj

Veliko zaposlenih je zadovoljnih, niso pa srečni. Zadovoljni so tisti, ki so že dobili to, za kar so prosili. Imajo razumne plače, bonuse, načrte za upokojitev. Za brezplačne masaže na delovnem mestu in v višino prilagodljive pisalne mize je porabljeno že pravo bogastvo. Rezultati pri letni oceni zadovoljstva z delom so zadovoljivi, recimo okoli 4,3. Zaposleni naredijo svoje delo, razmeroma dobro, toda ne prinesejo novih idej, ne kažejo navdušenja nad ničemer, redko proaktivno naredijo dodaten korak za stranko ali podjetje. Ljudje dobijo vse to in rečejo: “Super, da smo to dobili.” In so še naprej nezadovoljni, saj jih to ne motivira. In potem se oglasijo direktorji: “Poglejte, kaj vse smo vam dali, pa še vedno niste zadovoljni! Tako nehvaležni ste.”

Povišanje plače ne potegne za seboj zadovoljstva. Dokazano je, da si že po dveh do treh tednih od povišanja ljudje ponovno pričnejo želeti višjo plačo. Ima pa višina plače nedvomno vpliv: če zaposleni čuti, da je plača prenizka, nepravična ali nerazumna, lahko postane nezadovoljen.

Seveda je potrebno zadovoljiti pogoje, da so zaposleni zadovoljni. Dobiti morajo plačo, ki ustreza njihovi vrednosti, napredovanje ali bonus, ki si ga zaslužijo. Toda zadovoljstvo samo po sebi ne bo vodilo k pozitivnim rezultatom pri delu – to je samo osnova, na kateri gradimo delovno srečo.

Kljub temu, da zadovoljstvo ni ultimativna strategija odličnega sodobnega podjetja, je še vedno zelo visoko med cilji, ki si jih postavljajo vodstva. Razloge lahko iščemo v tem, da tako počne večina njihovih kolegov in navada, pravijo, je železna srajca. Zadovoljstvo je tudi preprosto meriti. Roko na srce, tudi čustva je mogoče meriti, potrebno pa je več kot samo razdeliti doooolg vprašalnik enkrat na leto. In preden se rezultati predstavijo, je večina problemov že mimo ali pa so se razrasli v večje razsežnosti in sedaj terjajo popravljanje. Ne pa sprotno prilaganje. Pa še nekaj je, precej preprosto je izboljšati zadovoljstvo pri delu. Najpogosteje je to vprašanje, koliko bo podjetje odprlo denarnico in zasipalo zaposlene z bonusi, sadjem, kavo, sladoledom, masažami,…

fruit-3439189.jpg

Graditi delovno srečo v podjetju je bolj zahtevna naloga. Je bistveno cenejša, zahteva pa veliko osebne predanosti tako vodij kot vseh zaposlenih. Več delovne sreče je pot do boljšega delovnega življenja za zaposlene in boljših rezultatov za podjetje. Veliko časa namreč preživimo na delu. Delo je eden od treh najpomembnejših dejavnikov za življenjsko srečo. Ljudje, ki so srečni pri delu, bolje delajo. In ko delaš to, kar imaš rad, si tudi uspešen.

Kaj nas naredi srečne pri delu? Plača? Bonitete? Napredovanje? Dober avtomat za kavo? Nič od tega. Osrečijo nas rezultati – ko vidimo, da smo s svojim delom nekaj spremenili, ko smo ponosni na to, kar delamo, ko imamo občutek, da smo naredili res nekaj dobrega in pozitivno prispevali. To niso kljukice na “to-do seznamu”.

Osrečijo nas tudi odnosi – ko imaš rad ljudi, s katerimi delaš. Vse je lažje, če se imaš rad in ko poznaš osebo za strokovnim nazivom, ali ko imaš odmor za malico in si vzameš čas, da se pogovarjaš še o čem, razen o delu. Vedno več ljudi namreč preskoči odmore in malica pri svoji mizi ter tako izgubi priložnosti za dobre odnose.

Zavzetost in/ali delovna sreča?

Koncepta, ki sta si v bistvu še bolj podobna. Izid je približno enak – srečno, uspešno in produktivno podjetje. Razlikujeta se predvsem po tem, da je sreča predvsem v rokah zaposlenih. Samo ti se namreč odločiš ali boš srečen ali ne in kakšen bo tvoj odziv na neko situacijo.

Kot pravi Abraham Lincoln: “Srečen si toliko, kot si to dovoliš.”

Zavzetost zaposlenih pa je predvsem v rokah delodajalca, nekoga, ki je odgovoren, da zaposlene vključi v zadovoljivo delovno izkušnjo in produktivno delovanje, ki prinaša dohodke. Zato podjetje zaposli prave ljudi, upravlja z njihovimi pričakovanji in jim zagotavlja vse potrebno, da lahko odlično delajo. Pa vendar; ne-srečni zaposleni se ne bo odzval na takšna prizadevanja. Dejstvo je, da če se ne počutiš dobro pri svojem delu in ga ne maraš, bo izjemno težko na dolgi rok biti odličen, uspešen, produktiven, motiviran, zavzet…

Ali torej delovna sreča spodbuja zavzetost? Je delovna sreča vir, ki posamezniku omogoča uspešno soočanje z doseganjem zahtev na delovnem mestu? V današnjem času so le te vedno večje. Od zaposlenih se pričakuje, da naredijo več z manj časa, denarja,… Ko zahteve in viri niso v ravnotežju, je večja verjetnost, da ne bodo doseženi vsi roki, da bodo projekti neuspešni in da bodo zaposleni izgoreli. Velik neizkoriščen potencial je delovna sreča. Delovna sreča je ključno gonilo za vse ostalo.

amusement-2456905

 

 

Kdo je vaš MVP?

Kdo je vaš MVP?

Pred nekaj dnevi sem obiskala delavnico, kjer je pogovor med drugim nanesel na sprejemanje raznolikosti zaposlenih. Na definicijo in razlike med težavnim in najkoristnejšim zaposlenim. O lastnostih prvega in drugega bi najbrž lahko govorili ure. Tudi popisali najbrž kar nekaj strani. Z vidika delodajalca je to lahko tudi precej relativna zadeva, saj kar nekomu predstavlja angela in dobrodošel izziv za drugega predstavlja resno motnjo in hudiča v preobleki.

V današnjem konkurenčnem okolju, ki pri nas kar precej otežuje tako nabor kot izbiro delavcev, bi moral biti cilj vsake organizacije, da rekrutira, identificira in poskuša v svojem okolju zadržati tiste zaposlene, ki jih razpozna kot take, ki lahko tako organizaciji kot ekipam doprinesejo neko dodano vrednost. Pri čemer je odgovornost ustvarjati okolje prosperitete v prvi vrsti na strani vodstva, zato je dobro vedeti in poznati tiste lastnosti, ki MVP-je med zaposlenimi odlikujejo.

In kako jih v svojih vrstah prepoznate?

  1. Živcirajo vas kot sam hudič, ker razmišljajo s svojo glavo, razpoznavajo izzive, s katerimi se organizacija srečuje, imajo veliko idej in nenehno iščejo možnosti za izboljšave. Zmeraj so proaktivno kak korak naprej (tudi pred vami) in ne bojijo se prevzeti iniciative. Seveda vas o tem tudi redno obveščajo, vas redno »izzivajo«, redno »ugovarjajo« in tako naprej.

  2. So pozitivno miselno naravnani, na delo prihajajo dobro razpoloženi, z nasmehom na ustih in širijo dobro voljo kot pravi angeli. S svojim odnosom do življenja ključno pripomorejo k večji stopnji zaupanja v svojem okolju, pomembno pripomorejo k hitremu sprejemanju sprememb in njihovi adaptaciji v ekipi.

  3. So zanesljivi, odgovorni in fleksibilni, svoje naloge opravijo, kot se spodobi in v dogovorjenem času. Pogosto nase prevzamejo (na svojo škodo) tudi naloge koga manj vestnega, saj je njihov cilj uspešno dokončana naloga ali pravočasno zaključen projekt.

  4. Imajo integriteto, so odkriti in se ne pretvarjajo – ne na delovnem mestu ne doma. Živijo in delujejo v skladu s svojimi pozitivnimi vrednotami in zmeraj izberejo, kar je prav. Enako pričakujejo od svojega delodajalca, člana ekipe, partnerja, prijatelja.

  5. So odlični ekipni igralci, zelo dobro komunicirajo in se nenehno učijo. Zato vrhunsko delujejo v timu, kjer so pogosto zelo dobri vodje, podpora, mentorji članom in prijatelji.

Za takšne zaposlene bodite še posebej hvaležni. In ko iščete ali izbirate, se zavedajte, da le ti predstavljajo glavno gonilo napredka in pozitivnih sprememb, ki so lahko dolgoročno koristne za vso delovno skupnost, ki pod streho vaše organizacije biva. Pa tudi širše. Oni so tisto ključno neotipljivo premoženje, ki generira tistega otipljivega. Če se s strani takšnih zaposlenih počutite ogrožene, dajte svojemu egu rdeč karton, naj obsedi za avt linijo, vi pa začnite uživati v predstavi svojih MVP-jev.

Delovne sreče bo veliko več.

*(MVP – most valuable player/najkoristnejši igralec)

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Kako za delovno srečo poskrbimo sami in to kar na 10 načinov?

Če smo v enem prejšnjih zapisov govorili o tem, kako lahko vodje skrbijo za delovno srečo, tokrat pišemo o o tem, da se delovna sreča najprej začne pri slehernem med nami. Z dejanji, ki jih narediva ti in jaz, tukaj in sedaj. Govorili bomo o stvareh, ki delujejo skoraj v vsakem podjetju, na vsakem delovnem mestu, o stvareh, ki spreminjajo, so preproste, zabavne, učinkovite in omogočajo hitre rezultate.

Osrečujemo druge

Eva je po dolgem dnevu zapuščala službo. Bila je ena od zadnjih in morala si je priznati, da ni preveč uživala v dnevu. Sodelavci so bili tako zatopljeni v svoje delo, da se niso brigali za druge. Pred odhodom je odšla še v kuhinjo, da opere lonček za kavo. Opazila je, da je ob umivalniku lonček sodelavke Sandre, ki ga je pozabila umiti. Zato je to naredila Eva in zraven dodala listek, na katerem je pisalo »Želim ti lep dan.«, narisala je še smeška in listek dala v lonček. Potem je odšla domov.

Naslednje jutro se je Sandra skozi pisarne sprehodila z velikim nasmehom na obrazu in spraševala, kdo ji je naredil tako čudovito stvar, ki ji je polepšala jutro. Ko je Eva povedala, da je bila ona, se ji je Sandra toplo zahvalila in še dolgo je nosila nasmeh na obrazu.  

blog 2005

Samo minutka je bila potrebna, da je Patricija sodelavko osrečila za cel dan. Preverjeno – najboljši način, da si srečen je, da osrečiš druge. Sreča je nalezljiva, zato več srečnih ljudi okoli tebe pomeni več sreče zate. Če osrečiš druge, je tudi veliko možnosti, da ti bodo to vrnili in te osrečili. Nekomu lahko prineseš kavo, mu na mizo nastaviš listek s prijaznim sporočilo, ponudiš svojo pomoč,… Preprosto je. Poskusi, dela čudeže.

Skrbimo za sestanke s pozitivnim začetkom

Nekoč so skupino ljudi prosili, da na sestanku razpravljajo o sporni temi in dosežejo konsenz. Eden od sodelujočih je bil najet igralec, drugi za to niso vedeli. Njegova naloga je bila, da se vedno oglasi prvi. V polovici poskusov je moral najprej reči nekaj pozitivnega, v drugi polovici nekaj kritičnega. V nadaljevanju pa je sodeloval v razpravi kot vsi ostali.

WWW_hands-2847508.jpg

Poskus je pokazal, da če je na sestanku bilo najprej izrečenega nekaj pozitivnega, se je razprava obrnila v bolj konstruktivno smer in bolj verjetno je bilo, da se doseže konsenz. Ko je bila uvodna trditev kritika, je razpoloženje postalo bolj sovražno, ljudje so bili bolj prepirljivi in konsenz je bil malo verjeten. Raziskovalci so zaključili, da ima začetek sestanka velik vpliv na potek le tega, na ton razprave in na to ali bo skupina dosegla konsenz ali ne.

Pišemo dnevnik delovne sreče

Ob koncu vsakega dneva, preden greš domov, zapiši pet stvari, ki so te ta dan osrečile pri delu. Pomembno je, da si vzameš nekaj minut in se spomniš, kaj je bilo dobro. Velike ali majhne stvari, samo da so polepšale dan. Dobra malica, dosežen rok, pogovor s prijaznim sodelavcem, … Če ne moreš našteti pet stvari, jih zapiši, koliko lahko. Pa tudi, če je samo ena. Mogoče pa je bil slab dan ali pa bo potrebno poiskati novo delo…

write-593333.jpg

Zakaj bi to počel? Recimo, da si skozi dan imel deset dobrih in eno slabo izkušnjo. Če greš domov in razmišljaš samo o slednji, si boš le to tudi zapomnil in dan bo ostal v spominu kot slab. Veliko ljudi ima namreč nagnjenost, da si bolj zapomni negativne kot pozitivne stvari. Zato je še posebej pomembno poskrbeti, da v spominu ostanejo dobre izkušnje.

Prednost damo dobrim stvarem

V nekem podjetju so ugotovili, da so postali glede vsega izjemno kritični. Nič čudnega, saj večina njihovega dela predstavlja odpravljanje in iskanje napak. Večina zaposlenih je bila inženirjev, naučenih, da razmišljajo o vsem, kar lahko gre narobe.

Problem je bil v tem, da so bili pogovori in sestanki neprijetni in včasih celo hudobni. Nihče se ni več skoraj z ničemer strinjal in ljudje so nenehno dlakocepili glede idej drugih.

WWW_approval-15914.jpg

Odločili so se za preprosto pravilo – najprej dobre stvari. Ko je nekdo podal predlog, se ni bilo potrebno strinjati. Najprej je bilo potrebno povedati, s čim se strinjaš in šele potem, s čim se ne. To je naredilo razprave bolj konstruktivne in zabavne. In ugotovili so, da so v 80 odstotkih na isti strani, razhajajo se samo v manjših podrobnostih.

Razmisli o tem pravilu. Najprej povej, s čim se strinjaš. Potem povej, s čim se ne strinjaš. Tudi, če to ne more obveljati kot pravilo v tvojem podjetju, lahko upoštevaš v svoji komunikaciji.

Pohvalimo

V podjetju Kjaer Group, ki prodaja avtomobile v državah v razvoju, so pred nekaj leti pričeli s posebnim običajem. Imajo velikega plišastega slončka, ki ga vsak zaposleni lahko podari drugemu. Seveda z razlago, zakaj si to zasluži. Nagrajenec dobi slončka za nekaj dni in ker je visok kakšnih 60cm, ga je težko spregledati, ko sedi na pisalni mizi. Sodelavci, ki hodijo mimo, ga takoj opazijo. »Hej, dobil si slončka, kaj si naredil?« To pomeni, da se dobre zgodbe in prakse širijo in velikokrat izmenjajo. Odličen, preprost in poceni način spodbujanja učenja ter delovne sreče.

elephant-428287.jpg

Pohvala je lahko najbolj učinkovita metoda, da osrečiš ljudi in kar je pri tem odlično je, da zanjo ne potrebuješ denarja in tudi ne veliko časa.

Dobra pohvala se nanaša se na konkretno stvar in ni samo pohvala zaradi pohvale, vedno je zraven tudi razlog. Pohvaliti je potrebno takoj, ko se razlog pojavi, biti pa mora prilagojena osebi, ki jo pohvališ, torej, biti mora osebna.

blog 2005 02

Nekatera podjetja prakticirajo filozofijo »Ujemi ljudi, ko delajo napake in jih hitro kaznuj«. Filozofija »Ujemi ljudi, ko delajo prave stvari in jih hitro pohvali« jih osreči bolj verjetno. To ne pomeni, da ne moreš kritizirati ljudi in jih popraviti, ko naredijo napako. V bistvu, če je to, da jih pohvališ, ko delajo dobro, del organizacijske kulture, so bolj odprti in naklonjeni kritiki.

Pomembno je, da ima tvoje delo smisel

Popotnik hodi po vroči prašni cesti in naleti na tri možakarje, ki sekajo kamenje. Prvi izgleda nesrečno, kot da si želi, da bi bil nekje drugje. Nič čudnega, vroče je, delo je težko in neprijetno. Popotnik ga vpraša, kaj dela in možakar mu odgovori, da seka kamenje.

Drugi mož izgleda še kar srečen. »Kaj delaš?« ga vpraša popotnik. »Sekam kamenje, da bi zaslužil za svojo družino.«

Tretji možakar deluje res srečno. Kamnom posveča popolno pozornost, pozorno in previdno jih seka na manjše delce. Ko se ustavi, da bi naredil požirek vode, ga popotnik vpraša, kaj dela. Ponosno pove, da gradi katedralo.

Stara klišejska zgodba, ki pa lepo povzame kakšne so naše možnosti:

  • delo zate nima nobenega smisla,
  • delo ima smisel, ker zaslužiš denar zase in za družino,
  • delo ima samo po sebi smisel, verjameš, da delaš nekaj velikega ali da izboljšuješ svet.

Smisel je pomemben za delovno srečo. Če veš, kako tvoje delo prispeva k uspehu podjetja, razvoju lokalne skupnosti ali boljšega sveta, si ponosen. In srečen.

Da odkriješ smisel svojega dela, se vprašaj:

  • koga osrečujem v podjetju?
  • Koga s svojim delom osrečujem izven podjetja?
  • Koga osrečuje podjetje in kako jaz prispevam k temu?

Reci dobro jutro in nasvidenje

Alexander Kjerulff iz Woohoo Inc. razlaga svojo izkušnjo: »Nekoč sem bil svetovalec podjetja, kjer so imeli nenavaden običaj. Vsi zaposleni so se za dobro jutro rokovali. Vsakič, ko si zjutraj naletel na sodelavca, si ga pozdravil ne samo z »dobro jutro«, ampak si se z njim tudi rokoval. Kot nekdo “od zunaj” sem se najprej počutil čudno, kmalu pa mi je postalo popolnoma naravno in včasih sem se tega celo veselil. Pozdravljanje ljudi ni bilo samo “zamomljan dobro jutro izza ekrana”, moral si vstati in podariti tej osebi svojo popolno pozornost. Bilo je zanimivo gledati, kako je tak pozdrav podiral ovire med ljudmi in vsak dan sproti vzpostavljal dobre odnose. Težje je namreč biti jezen na nekoga, ki si ga isto jutro pozdravil s krepkim stiskom roke.”

pexels-photo-573565.jpeg

Zato zjutraj, ko prideš na delo, naredi krog med sodelavci in pozdravi prav vsakega. Ko drugi pridejo za teboj, si vzemi trenutek in jih pozdravi s vso pozornostjo. Enako naredi tudi, ko odideš.

Še eno preprosto dejanje, ki poskrbi za spremembo v odnosih v podjetju. Ljudje se počutijo bolj povezani med seboj in skozi dan boljše komunicirajo.

Vsak dan se nauči kaj novega o sodelavcih

Kaj veš o sodelavcih? Ali veš, koliko otrok imajo? S čim se ukvarjajo v prostem času? Kje so bili nazadnje na dopustu? Bodi radoveden in izvedi vsaj eno novo dejstvo vsak dan.

Spoznaj svoje sodelavce. Odnosi med vami bodo boljši, pozitivni odnosi pa so eden najboljših dejavnikov delovne sreče.

blog 2105 03

 

Zmanjšaj svoje stroške

Ena največjih groženj delovni sreči je, da imaš v svojem življenju preveč stalnih stroškov. Ko si popolnoma odvisen od tega, da domov vsak mesec prineseš dohodek, si ranljiv. Če se delo izkažeza  neznosno, ne moreš preprosto oditi in biti tri mesece brez prihodkov, dokler ne najdeš kaj boljšega. To pomeni, da si ujet in slaba situacija, iz katere je izhod težji, je še bolj neprijetna.

Če zmanjšaš stroške na nivo, ko se zlahka odločiš, da nekaj časa ne boš delal ali pa se sprijazniš z nižjo plačo, si bolj svoboden in lažje bo (p)ostati srečen pri delu. To lahko pomeni manjše stanovanje, manj oblačil, drugačna potovanja, samo en avto,… – vprašaj se, ali je posedovanje teh stvari vredno, da si nesrečen pri delu, kjer preživiš velik del svojega življenja? Če je, se bo pač potrebno sprijazniti s tem, da ostaneš v službi, ki te ne osrečuje.

Upoštevaj dejstvo, da je del tebe tudi tvoje telo

pexels-photo-375878Kot pravi zdravnik Claus Hyldahk, strokovnjak za stres in bolezni, povezane z delom, je večina ljudi, ki misli, da trpijo za stresom, »samo« v slabi kondiciji. Zato se potijo, težko dihajo, njihovo srce razbija in počutijo se slabotne. Razlog ni stres, ampak slabo fizično stanje. Ni potrebno zmanjšati delovnega bremena, pač pa povečati svojo fizično obremenitev.

Pravi tudi, da je človeško telo narejeno za to, da se uporablja. Ljudje smo se razvili iz nomadov in prilagodili smo se nomadskemu načinu življenja, ki vključuje veliko hoje. Narejeni smo zato, da dnevno prehodimo 10 km. Tudi zato je sedenje res slabo za nas. Če prehodiš manj kot 10 km na dan, ima na naše zdravje podoben učinek,  kot če pokadiš eno škatlo cigaret na dan.

Dejstvo je, da vedno več dela temelji na znanju in se dogaja večinoma v glavah ljudi. Zato je uporaba telesa marsikje zminimalizirana  na prenašanje glave od sestanka do sestanka.

 

Sladki problemi in kisla jabolka

Sladki problemi in kisla jabolka

Še nedolgo nazaj je veljalo, da na trgu dela vlada kriza za zaposlene – ponudba delovne sile je v obdobju pred in med zadnjo gospodarsko krizo krepko presegala povpraševanje. Danes je podoba precej drugačna – krizo in pomanjkanje kadra zdaj občutijo predvsem delodajalci. Po podatkih SURS-a je bila, ob izjemni gospodarski rasti v višini 4,5 odstotka, stopnja (anketne) brezposelnosti v zadnjem četrtletju 2017 na rekordno nizki ravni in je znašala 5,8 odstotka. Tudi po podatkih ZZRS je t.i. slovenski kadrovski bazen v bistvu prazen. V njem »plavajo« bolj ali manj le še tisti, ki se iz takšnih in drugačnih vzrokov ne bodo nikoli (več) zaposlili. Prav tako so bila pričakovanja glede zaposlovanja v slovenskem gospodarstvu v prvem četrtletju 2018 precej nad dolgoletnim povprečjem, zaposlovanje pa se povečuje v skoraj vseh panogah. Pomanjkanje kadra za zdaj najbolj občutijo tisti delodajalci, ki iščejo kadre za poklicna dela (gradbeništvo, proizvodnja, vozniki, turistični in gostinski sektor, …). Trend pomanjkanja pa se počasi in vztrajno nakazuje skoraj za vse panoge in poklice.

Razlogov za takšno stanje je seveda več. Pozitivna in hitra gospodarska rast, migracije lastne in tuje delovne sile čez naše meje zaradi boljših pogojev dela, staranje prebivalstva in zmanjšanje aktivnega prebivalstva (po podatkih SURS-a se bo še naprej zmanjševal predvsem delež prebivalcev, starih med 15 in 64 let, ki predstavljajo večinski del aktivnega prebivalstva, ki naj bi v letu 2020 znašal le še 62 odstotkov, v letu 2050 pa le še 55 odstotkov) in seveda spremenjene navade in vrednote sedanjih in prihodnjih generacij, ki jim nekako (še) niso dali prave besede na trgu delovne sile. Pa še kaj bi se našlo.

V svojem bistvu je ta kriza na trgu dela »sladki problem«, ki bo pa marsikaterega delodajalca prisilil ugrizniti v kislo jabolko. Zakaj? Glede na stanje in trende se bodo delodajalci tokrat morali resnično znajti in potruditi sami. Zase in za svoje zaposlene. Da bodo zaposlene sploh dobili in jih tudi zadržali. Kar bodo morali storiti na pravi način in iz pravih razlogov. Namreč moč prehaja na stran zaposlenih in tako se bo po napovedih, najbrž prvič v času samostojne države, zgodilo to, da bo moč reguliranja zaposlitvenega trga prešla iz delodajalcev na iskalce zaposlitve.

Kaj so rešitve? In kje se torej v tej kadrovski krizi skrivajo največje priložnosti delodajalcev? Pri njih samih. Če bi dobro pogledali in razmislili, bi videli, da imajo veliko lastnih rezerv, s katerimi se da z relativno nizkimi stroški dosti narediti in doseči dobre rezultate v relativno kratkem časovnem obdobju. Dejstvo je, da je velika večina delodajalcev zaradi preteklih razmer, ki so bile navidezno v njihovo dobro, precej zaspala na področju strateškega upravljanja kadrovskih politik ali celo v celoti zanemarila tisto najpomembnejše – skrb za organizacijsko kulturo. Da o številu tistih, ki so razmere prav grdo izkoriščali na račun zaposlenih in samozaposlenih sploh ne govorimo. V aprilu 2018 je SURS objavil tudi podatek, da je v Sloveniji s svojim trenutnim delom zelo zadovoljnih le 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih. Zaradi bolezni povezanih s psiho-fizičnimi izzivi na delovnem mestu (neprimerno okolje, stres, …) pa v Sloveniji izgubimo 10 milijonov delovnih dni na leto. Zdaj bo treba nekaj narediti in v prvi vrsti s spremembami in razvojem začeti pri sebi. In kako to storiti? Tako, kot z vsem v življenju – korak po koraku, vse tja do vrha stopnišča:

blog 13 stopnice1

  1. Lotite se konkretne in strokovne analize svoje organizacijske kulture in definirajte, kaj »ne štima«. Enako storite zase, če ste lastnik ali ključen vodstveni kader. Saj veste – kakšna glava, takšno telo. Dajte malo na stran ego in se soočite z dejanskim stanjem, ki se lahko bistveno razlikuje od tega, kar si vi mislite. Samo tako boste prišli do točke, ki vam bo zagotavljala odlično izhodišče za nadgradnjo in soustvarjanje boljšega jutri. Za vse.
  2. Naredite načrt, kako implementirati potrebne spremembe in se izvajanja tudi resno lotite. Četudi se vam bo zdelo, da nekaterih stvari ne gre spremeniti ali izboljšati, boste na koncu prijetno presenečeni, kam vse se da priti, če pokažete malo volje in imate nekaj zmernega potrpljenja.
  3. Delovno srečo postavite za strateško prioriteto. Dajte zaupati raziskavam, ki že leta trobijo, da plača ni ravno neki dolgoročen motivator in da ljudje svoja delovna mesta zapuščajo predvsem zaradi slabih delovnih pogojev, slabih odnosov, slabih šefov in drugih emocionalnih razlogov, zaradi katerih niso srečni tam, kjer so. Sploh zdaj, ko lahko že skorajda gredo, kamor jih bo volja.
  4. Zavedajte se, da ljudje delajo zase in ne za vas – delajo pri vas in z vami.
  5. Vaše kadrovske službe naj ne bodo pisarne za pripravo plačilnih list in izpolnjevanje obrazcev. Za to imejte administrativno podporo. In v službah za marketing in odnose z javnostmi naj ne bo glavna naloga biti »trobilo« o vaših čudovitih produktih in uspehih. Naj bodo strateški soustvarjalci takšne organizacijske kulture po meri zaposlenih in vaših strank, ki bo iz njih »naredila« najboljše ambasadorje vašega podjetja in znamke.
  6. Dajte priložnost medgeneracijskemu sodelovanju in prenosu znanja. Tudi starejši zaposleni so veliko vredni in imajo ogromno znanja, ki ga lahko prenesejo na mlajše in se hkrati tudi od njih učijo.
  7. Sprijaznite se s tem, da so na pohodu novi trendi oblik zaposlovanja in generacija milenijcev, ki ni »narejena« za 8 urni delovnik in 40-letno rutino za minimalno plačo. Po podatkih raziskav v ZDA že danes 47% milenijcev dela kot »freelancerji« (t.i. neodvisni sodelavci), v celotni strukturi aktivnega prebivalstva pa bo tako na lastno željo, po projekcijah World Economic Forum-a, delalo kar preko 50 odstotkov vseh aktivnih že do leta 2027. Tudi oni bodo pomembna delovna sila za vašo organizacijo in potrebno jim bo najti »prostor pod vašim soncem«, če boste želeli, da delajo z vami.
  8. Nikoli se ne nehajte učiti.
  9. Sprejmite spremembe kot edino stalnico. In ne bojte se jih.
  10. Dovolite si, da vam pri tem pomagajo, če ne zmorete sami.

Kaj boste s tem pridobili?

Tisto najpomembnejše, česar vam nihče ne bo mogel vzeti – postali boste odlična in razpoznavna blagovna znamka na trgu delovne sile – delodajalec, h kateremu bodo ljudje želeli priti in tam tudi ostati. Pa ne zaradi denarja (ker tega mu lahko ponudi vsak vaš konkurent), ampak zato, ker ste vi tako dobri, da vas ne bi zamenjali za skoraj nič na svetu. Tako kot najljubših »allstark« ali ljubezni svojega življenja ne. Imeli boste (srečne) zaposlene in sodelavce in lahko boste celo izbirali med njimi. Vaši prihodki pa bodo višji in stabilnejši. Tudi to je znanstveno dokazano.

Verjemite, vse poti vodijo k temeljem in ne v Rim. Zato jih dajte dobro ali celo na novo zastaviti, preden bo prepozno. Bodite dober delodajalec in delodajalec prihodnosti, ki to že razume, se pripravlja in potrebne spremembe vpeljuje v svojo organizacijsko kulturo. Ker ve, da resnični center moči organizacije leži v odgovoru na »Zakaj?« in v ljudeh. In ne čakajte, da se trend obrne – ne bo vas več tu. Vaše kupce in zaposlene pa bo z velikim veseljem prevzel prvi konkurent, ki se na spremenjene razmere pripravlja že od včeraj.

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin