Gremo po hygge

Gremo po hygge

Ta mesec mineva s svetlobno hitrostjo. Ekipi Palete se ta junij res dogaja v vseh smislih. Veliko delamo, mnogo prvih pomembnih korakov z naročniki smo naredili, pripravili sva nekaj brezplačnih delavnic na temo delovne sreče, postavili spletno stran, se družili s tistimi, ki bi radi na bolje, pogrešali tiste, ki bi morali tja. Bolj se bliža konec meseca in približuje to »počitniško« poletno vzdušje, bolj čutim, da so baterije že malo prazne. Tako rahlo utrujena, a vseeno zelo ponosna in srečna, da nam je uspelo izpeljati veliko več od načrtovanega, se tudi jaz nežno in nemirno počasi poslavljam od tega pozitivno kaotičnega meseca. Tudi ta predpraznični podaljšan vikend mineva v pretežno delovnem vzdušju. Festival Lent bo počakal na naslednje leto, da me znova potegne. Ko uredim še zadnje podrobnosti za naročnike, se lahko spakiram in grem. Po srečo, po hygge. V eno najsrečnejših držav na svetu – Dansko.

In kaj bom tam počela? Preprosto povedano, grem si uresničit eno izmed mnogih želj, tiste nore sanje, ki jih je bilo vredno dolgo sanjati. Grem se učit od najboljših. Od tistih, zaradi katerih je delovna sreča doma tudi v Ikei in najboljšem »kafetarju« Nespressu. Grem se družiti s podobno mislečimi iz 15 držav sveta, ki v koncept delovne sreče verjamejo z enako strastjo kot me. S Petro (druga Paletka) se bova namreč udeležili ene najprestižnejših akademij za delovno srečo v svetovnem merilu, ki jo organizirajo naši partnerji Woohoo inc., pionirji in vodilnih strokovnjaki na področju delovne sreče, ki že 15 let ustvarjajo srečna podjetja širom sveta.

Kaj pričakujem? Za začetek, da bo Danska nogometna ekipa premagala Francijo in da bo veselje. Zelo veliko novega znanja in idej, kako soustvarjati delovno srečo in kakšen pameten predlog ali trik, kako to početi in spreminjati svet na boljše tam, kjer imajo »pristojni« težave že s samim ločevanjem zadovoljstva in zavzetosti pri delu (beri sreče). Tudi pri nas, žal. Veliko pozitivnih ljudi in srečne miselne naravnanosti. Na samo mesto sicer prvič v življenju nisem potovalno pripravljena, zato ga bom vzela, kot se mi bo ponudilo. Z morsko deklico vred in s slaščico iz najbolj hygge slaščičarne v Kopenhagnu.

Česa se veselim kot mali otrok? Vsega. Predvsem tistega, za kar nimam pojma, kaj bo. In da se vrnem domov. Z mednarodno veljavnim CHO (Chief Happiness Officer) certifikatom, ki mi bo pomagal soustvarjati delovno srečo in jo promovirati kot način življenja in strateško prioriteto na še bolj inovativne načine. In z veliko hygge energije, ki jo bom z veseljem delila naprej.

*Najino popotovanje in dogodivščine lahko v prihajajočem tednu spremljate tudi na našem FB in Instagram profilu.
**Hygge – čista sreča; danska filozofija in način uživanja življenja, zaradi katerega so Danci tudi med najsrečnejšimi na delovnem mestu.
»Hygge je prisotnost in izkušnja pripadnosti, pa tudi občutek topline, varnosti, umirjenosti in zaščitenosti. Hygge je občutek svojosti in skupnosti z ljudmi in kraji, ki nas sidra in krepi, opogumlja in tolaži. S hyggejem privabljamo zaupnost in povezanost. To je občutek vključenosti in pripadnosti trenutku in drug drugemu, občutek obilja in zadovoljstva. Pri hyggeju gre za biti, ne za imeti.«
(Meik Wiking v Hygge – umetnost življenja po dansko)

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Advertisements

Nikoli prepozno

Nikoli prepozno

Kadar govorimo in razmišljamo o delovni sreči, se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem, ali je to, kar počnemo tisto, kar nas osrečuje? In kaj sploh je tisto, kar nas dela srečne? Kaj je naše poslanstvo, smisel našega dela in življenja nasploh?

Na svoji karierni poti se namreč ljudje iz različnih razlogov žal pogosto ne odločijo za njim najbližjo izbiro in izberejo »po pameti« in ne »po srcu«. Seveda s tem ni nič narobe, če nam je lastna pamet blizu in če znamo imeti radi tisto, kar počnemo, kadar ne delamo, kar prav zares strastno ljubimo. Če ste si kdaj skrivaj pogrizli kak noht, ker vaš prijatelj že od vrtca naprej točno ve, kaj si želi postati, in je to seveda tudi postal, in se zdi, da živi svoje sanje? Ali, ker soseda s sto odstotnim fokusom skrbi za svojo zelenico, medtem ko vam lepo uspeva plevel in vam včasih celo uspe odkriti kakšno regratovo rumeno cvetko? Lahko takoj pospravite štoparico in prenehate s sekiranjem samega sebe. Zakaj? Vaš prijatelj in soseda sta namreč izjemi, ki potrjujeta pravilo – v resnici kar okoli 75% ljudi v času prvega kariernega izbora ne ve, kaj in na kakšen način bi radi to v življenju počeli. Prav tako večina ljudi po svoji karakterni tipologiji sodi med tiste, ki jih v življenju veseli, osrečuje in zanima pestra paleta stvari skozi različna življenjska obdobja.

Vsakdo od nas ima zato določene prednosti v kolesju (delovnega) življenja in v njem smo vsi zmagovalci, če znamo to ceniti, spoštovati in povezovati.

Če sodite med tiste, ki so s svojim delovnim življenjem res nezadovoljni, si dajte nastaviti budilko, skuhajte si kavo in morda že danes naredite prve korake k boljšemu jutri. V ta namen smo za vas izbrali 10 kratkih in sladkih vprašanj, ki lahko nežno »potisnejo« na pot do ustvarjanja večje delovne sreče. Za popotnico pa si prosim zapomnite:

  • sreča je vaša temeljna pravica,
  • ne obstajajo pravilni ali napačni odgovori, samo vam lastni ali ne in
  • nikoli niste pre-pozni, pre-stari, pre-mladi, pre-vitki, pre-nizki ali pre-karkoli, da ne bi mogli spremenili sebe in sveta okoli vas na bolje.

 

blog15 10 vprašanj

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Sreča se spreminja glede na kakovost družbe

Savna, Božiček, vodka, smučanje in še kaj nas najprej spomni na državo, ki je ravnokar osvojila vrh lestvice najsrečnejših držav. Država, kjer na skrajnem severu sonce poleti ne zaide kar 73 dni zaporedoma in pozimi sploh ne vzide skoraj dva meseca (51 dni).

finland-181077

Finski sledijo lanska zmagovalka Norveška, potem pa Danska, Islandija, Švica, Nizozemska, Kanada, Nova Zelandija, Švedska in Avstralija. ZDA so padle za štiri mesta na 18, Slovenija pa se je povzpela za deset mest na 51. mesto. Vizija, da bomo do leta 2050 srečni ljudje se očitno uresničuje 🙂

Kako pa naši sosedje? Avstrijci so 12., Italijani 47., Madžari so na 69. mestu, Hrvati na 82. mestu.

vizija slovenije

Burundi in Srednjeafriška republika, ki trpita za političnim nasiljem, sta najmanj srečni državi že drugo leto zapored. Letos je slednja za pikico bolj srečna od Burundija, lani je bilo obratno. V njuni druščini so še Južni Sudan, Tanzanija, Jemen, Ruanda, Sirija, Liberija, Haiti.

landscape-734920.jpg

V primerjavi s prvimi raziskavami v obdobju 2008-2010 je 58 držav postalo bolj srečnih in 59 manj srečnih. Največji porast v sreči so dosegle Togo (dvignil se je kar za 17 mest), Latvija, Bolgarija, Sierra Leone, Srbija, Makedonija, Uzbeksitan, Maroko, Madžarska in Romunija. Največji padec so doživele Venezuela, Malavi, Sirija, Jemen, Ukrajina, Turkmenistan, Bocvana, Madagaskar, Albanija, Ruanda.

children-331233

Svetovno poročilo o sreči 2018 (World Happiness Report), ki glede na stopnjo sreče razvršča 156 držav, letos posebno pozornost namenja sreči migrantov – tistih znotraj držav in tistih, ki migrirajo med državami.

Tudi pri razvrščanju držav glede sreče priseljencev je Finska zasedla vrh. To potrjuje, da je sreča priseljencev predvsem odvisna od kakovosti življenja v državi, kjer živijo sedaj. Tisti, ki se preselijo v bolj srečne države pridobijo, tisti, ki se preselijo v manj srečne države, pa so na izgubi. Čeprav raziskava kaže, da na njihovo srečo vpliva tudi stopnja sreče v državi, kjer so se rodili. Države z najbolj srečnimi priseljenci niso tiste najbogatejše, ampak so države z uravnoteženo socialno in institucionalno podporo za boljše življenje.

Leta 2015 je v Evropo prišlo več kot milijon migrantov in nekaj tisoč jih je prišlo tudi na Finsko, ki je relativno homogena država s 5,5 milijoni prebivalcev. V njej živi približno 300.000 tujcev in prebivalcev s tujimi koreninami. Največ je pripadnikov drugih evropskih narodov, nekaj pa jih je tudi iz Afganistana, Kitajske, Iraka in Somalije.

Pri ocenjevanju sreče priseljencev je Slovenija zasedla 47. mesto.

Meik Wiking, direktor danskega inštituta za raziskovanje sreče, pravi, da nordijske države, ki so že nekaj časa visoko uvrščene na lestvici, očitno delajo nekaj prav pri ustvarjanju dobrih pogojev za srečno življenje. To opažajo tudi prišleki. Pravi, da njihova sreča izhaja iz zdrave količine tako osebne svobode kot socialne varnosti, ki pretehtajo dejstvo, da prebivalci plačujejo ene od najvišjih davkov na svetu.

Ugotavljati, zakaj je ena država bolj srečna kot druga, je tvegano, toda poročilo je zasnovano na pregledu šestih pomembnih dejavnikov: BDP na prebivalca, socialna varnost, pričakovana življenjska doba, svoboda odločanja, velikodušnost in stopnja korupcije. Pri nas sta velikodušnost in stopnja korupcije ocenjeni najslabše.

Svetovno poročilo o sreči je ponovno nastalo pod okriljem Združenih narodov, pripravil ga je SDSN (United Nations Sustainable Development Solutions Network), podporo pa jim nudi Ernesto Illy Foundation.

Kava je dobesedno napitek za srečo. Izjemno preprosta, pa vendar tako kompleksna. Zadovoljstvo prinaša številnim po vsem svetu, na različne načine. Je med tremi najbolj priljubljenimi pijačami na svetu. In verjeli ali ne, prav najsrečnejši Finci spijejo največ kave. Letno kar 12 kg na osebo.

person-woman-coffee-cup

 

Srečen človek je uspešen človek

Marca bo spet mednarodni dan sreče in Združeni narodi bodo ponovno izdali poročilo o svetovni sreči (The World Happiness Report). Šesto po vrsti. Katera država bo tokrat na prvem mestu? Kje bo Slovenija? Na te odgovore bo treba  počakati še nekaj dni, do takrat pa si poglejmo, kaj so ugotovili lani.

Lani je bila na vrhu Norveška, ki se je pomaknila kar za tri mesta navzgor in na drugo mesto postavila Dansko, ki je na vrhu kraljevala tri leta. Norveški in Danski so sledile Islandija, Švica, Finska, Nizozemska, Kanada, Nova Zelandija, Avstralija in Švedska. ZDA so zasedle 14. mesto, Slovenija pa je bila 62. Najmanj srečna, na 155. mestu, je bila Srednjeafriška republika.

whr-slo.png

Povprečna ocena temelji na tehniki, imenovani Cantrilova lestev, in preprostemu vprašanju: »Zamisli si lestev, ki ima 10 stopnic; vrh lestve predstavlja najboljše možno življenje, dno pa najslabše možno življenje. Na kateri stopnici meniš, da se osebno nahajaš v tem trenutku?«

Najsrečnejšim državam so njihovi prebivalci na lestvici od 0 do 10 dodelili oceno nad 7,5 (Norveška 7,54, Danska 7,52 in Islandija 7,5). Medtem pa so najmanj srečne države dobile ocene pod 3 (Burundi 2,91 in Srednjeafriška republika 2,69). Slovenija ima povprečje 5,76.

Povprečna ocena predstavlja osnovni rezultat. Poročilo pa skuša analizirati in razložiti tudi, zakaj je ena država srečnejša od druge. Analiza temelji na šestih dejavnikih – realni bruto domači proizvod, pričakovana življenjska doba, svoboda pri sprejemanju življenjskih odločitev, velikodušnost, družbena podpora ter manjko korupcije v politiki in gospodarstvu.

Denar ne zagotavlja sreče.

To dokazuje primer ZDA, ki so doživele pozitiven gospodarski preobrat, povečanje dohodka in zmanjšanje brezposelnosti, vendar so Američani manj srečni kot prej. Kot pravi eden od urednikov poročila, je prevladujoča politična smer v ZDA usmerjena k povečani gospodarski rasti, z namenom, da obnovi ameriške sanje in srečo. Toda podatki kažejo, da je to napačen pristop.

»Srečne države so tiste, ki imajo primerno uravnoteženo prosperiteto in socialni kapital, kar pomeni visoko stopnjo zaupanja v družbo, nizko neenakopravnost ter zaupanje v vlado,« pravi Jeffrey Sachs, direktor Sustainable Development Solutions Network in posebni svetovalec generalnemu sekretarju ZN. “Zato je cilj poročila zagotoviti še eno orodje za vlade, podjetja in civilno družbo, da pomagajo svojim ljudem najti boljšo pot do dobrega počutja,” dodaja.

Letos je prvič luč sveta ugledalo poročilo o globalni srečni politiki (The Global Happiness Policy Report), ki na nek način dopolnjuje poročilo o sreči, ki ugotavlja katere države in zakaj so srečne. Novo poročilo pomaga zapolniti vrzel, kako pomagati državam pri zagotavljanju dobrega počutja njihovih državljanov s pomočjo znanosti sreče in uporabe politike na šestih področjih: zdravje, izobraževanje, zaposlovanje, osebna sreča, mesta in merjenje. Je izvleček idej in poskusov iz držav celega sveta ter ponuja priporočila in dokaze najboljših praks spodbujanja sreče in dobrega počutja med državljani. Predstavili so ga na nedavnem svetovnem vladnem vrhu v Dubaju.

P.S.

Ker te raziskovanje na spletu kar odpelje naprej, sem našla še nekaj “ocenjevanj”. Londonski raziskovalni inštitut Legatum Institute že desetletje objavlja indeks prosperite, ki je edino svetovno merilo bogastva in blaginje. Najbolj prosperitetne države so tiste, v katerih so prebivalci najbolj srečni, zadovoljni, premožni in zdravi. Ocenjujejo kar 104 spremenljivke, ki jih razdelijo na področja: kakovost gospodarstva, gospodarsko okolje, vlada, izobraževanje, zdravstvo, varnost, osebna svoboda, socialni kapital in naravno okolje.

Ob zadnjih meritvah je prvo mesto zasedla Nova Zelandija, ki je tako tudi  uradno najbolj prosperitetna država na svetu. Najboljše ji kaže na področju socialnega kapitala in ekonomske kakovosti, drugo mesto je zasedla v poslovnem okolju. Slovenija je skupno zasedla 21. mesto in je država z drugim najboljšim naravnim okoljem na svetu. Najslabše so pri nas ocenili poslovno okolje (56. mesto). Glede na leto poprej smo naredili največji napredek, kar za 4 mesta, prav na področju slednjega. Največji padec pa smo doživeli na področju varnosti.

prosperity index1

P.S. P.S.

Še ena raziskava na temo sreče, ki jo je ob koncu 2017 v 55-ih državah že 41. zapored izvedla raziskovalna organizacija WIN/Gallup. Najbolj srečna država je Fidji, sledi Kolumbija, na tretjem mestu so Filipini. Najmanj srečni so v Iranu, sledita Irak in Ukrajina.

Splošno gledano je svet manj srečen, ugotavljajo raziskovalci, saj je samo 59% sodelujočih dejalo, da so zelo srečni ali srečni. Leto poprej je bilo takšnih 68%. V Sloveniji je pri vprašanju ali bo 2018 boljše leto kot 2017 razmerje med optimisti in pesimisti v prid prvim, pri vprašanju glede gospodarske prosperitete pa veliko slabše, vendar še vedno optimistično. Veliko optimizma je tudi na področju osebne sreče.

In nauk različnih raziskav, ki vsaka po svoje išče zanimive podatke, ki so lahko v veliko pomoč vsem, ki ustvarjajo podlage za življenje ljudi? Najbolj pomembno je, kako se počuti posameznik – v osebnem življenju in na delu. Če bo srečen, bo to za seboj potegnilo veliko dobrega. Kot pravijo stari modreci – srečen človek je uspešen človek.

Ljudje so pri delu srečnejši, če ga doživljajo kot poklic

V iskanju odgovorov na vprašanja, kaj je sreča, ali je res tako pomembna tudi tista pri delu, ali res vpliva na uspešnost in produktivnost, kako razširiti to razmišljanje,…sem naletela na knjigo z idealnim naslovom »Umetnost sreče pri delu«, priročnik za srečo v poklicu in karieri, kjer so zbrane misli njegove svetosti daljlame.

cofNaključje? Menda jih ni, vse pride k tebi, ker si to prikličeš ali povabiš ali pa Vesolje misli, da potrebuješ.

Razburjenje ob srečanju s knjigo je bilo veliko. Kot da držim v rokah odgovore na vsa moja vprašanja. Sedaj, ko sem knjigo prebrala, še vedno nimam vseh odgovorov, navdušenje nad temo pa ostaja in postaja vse bolj trdno ena od pomembnejših poti, po kateri bo Paleta znanj nadaljevala svoje potovanje.

In tudi ni naključje, da je Danska ena najbolj srečnih dežel na svetu, da imajo tam Inštitut za raziskovanje sreče , da nas je v zadnjem času osvojil danski način življenja Hygge in da od tam prihajajo tudi naši partnerji Woohoo inc., ki se z delovno srečo ukvarjajo že dobro desetletje.

Odpravljam se na delo, kjer bom spet videl prijatelje

V poglavju  pod zgovornim naslovom »Človeški dejavnik« dalajlama in avtor knjige dr. Howard C Cutler govorita o tem, da se je v večini raziskav, ki govorijo o zadovoljstvu oziroma nezadovoljstvu uslužbencev, kot prevladujoč pokazal  pomen medčloveškega ozračja v organizaciji. Le ta bi naj vplival tudi na človekovo splošno dobro počutje. Dalajlama meni, da bi moral biti glavni namen vseh človekovih dejavnosti – naj gre za delo ali katero drugo dejavnost – delovati v dobro ljudem. In kot pravi: »En sam človek lahko spremeni ozračje v delovnem okolju.« Pomembno je, da imaš pri svojem delu ljudi, s katerimi se odlično razumeš, jim lahko zaupaš, se z njimi zabavaš, si pomagate med seboj…to pa so že ključne lastnosti prijateljskega odnosa, ali ne? Ni naključje, da je korelacija med srečo na delu, zavzetostjo zaposlenih in številom prijateljev na delu precej visoka.

1002

Zanimivo mi je bilo tudi razmišljanje o medsebojni odvisnosti. Dalajlama pravi, da čim bolj bomo cenili dejstvo, da smo povezani z delom in na nek način sovisni, tem večja bo naša pripravljenost za skupno delo z drugimi ljudmi. »Človek si misli: Sam zaslužim svoj denar, sam se vzdržujem, kdo torej potrebuje druge? Zlasti ko je človek mlad in zdrav, pogosto misli: Vse zmorem sam, ni se mi treba ozirati na druge. Toda ne glede na vrsto dela, ki ga opravljamo, imamo veliko sodelavcev, ki po svoje prispevajo k delovanju podjetja, od katerega prejemamo plačilo. Brez njih podjetje preprosto ne bi obstajalo, mi pa ne bi mogli zaslužiti za preživetje – če niti ne omenjamo strank, dobaviteljev in drugih, ki omogočajo naš zaslužek »

Odnos do dela je najpomembnejši dejavnik

Na vprašanje, kateri dejavnik, po njegovem mnenju, najmočneje vpliva na občutek sreče pri delu, je dejal: »Ko govorimo o delu, je naš cilj – najpomembnejša stvar ali cilj – občutek izpolnjenosti, ki nam ga delo prinaša. Odnos do dela je najpomembnejši dejavnik. Poleg tega bi poudaril tudi samo zavedanje in razumevanje samega sebe. To so glavne stvari.«

Kot je razloženo v knjigi: »…na Zahodu ljudje na splošno doživljajo svoje delo na tri načine: nekateri vidijo v svojem delu zgolj način služenja denarja, motivira in zanima jih edinole plačilo. Drugi gledajo na delo kot kariero, predvsem so osredotočeni na razvoj kariere, napredovanje in doseganje višjih položajev na svojem področju. V tretji skupini so ljudje, ki doživljajo svoje delo kot poklic; to pomeni, da iz njihovega zornega kota s svojim delom prispevajo družbi, s tem pa je povezan občutek smisla. Torej ima pojem poklica predvsem opraviti s predstavo o višjem smislu človekovega dela, ki morda celo koristi družbi ali ljudem v širšem smislu. Ljudje doživljajo svoje delo na te tri načine. Približno ena tretjina ljudi vidi v delu službo, tretjina kariero in tretjina poklic. Raziskave so pokazale tudi, da so ljudje, ki doživljajo svoje delo kot poklic, na splošno zadovoljnejši in srečnejši pri delu kot tisti, ki ga doživljajo le kot kariero ali službo.« Kot ugotavljata avtor in dalajlama v pogovoru, so razlike bolj posledica duševnosti posameznika in njegovega stališča do dela kot narave samega dela.

Samo tebi lastne značilnosti veliko prispevajo k sreči

Poznavanje samega sebe in samozavedanje sta najpomembnejša, če želimo, da nam bo delo prinašalo več zadovoljstva. Martin Seligman, ki ga povzemajo v knjigi, pravi, da je pomembno odkriti svoje razlikovalne prednosti. To so posameznikove pozitivne lastnosti, edinstvena kombinacija vrlin, ki jih ima vsakdo med nami. Trdi, da človek lahko postane srečnejši pri delu, če spozna svoje razlikovalne prednosti in če jih z zavestnim prizadevanjem uporablja na delovnem mestu – vsak dan, če je mogoče.

Ko človek ve, česa je v resnici sposoben, pozna pa tudi lastne omejitve, nanj manj vplivajo mnenja drugih ljudi. Če ga nekdo kritizira in če je kritika upravičena, jo bo laže sprejel, hkrati pa bo izkoristil priložnost in spoznal nekaj novega o sebi. V primeru lažne obtožbe se bo manj močno odzval, saj bo globoko v sebi vedel, da je obtožba neresnična . In če posameznik samozavestno priznava svoje vrline, veščine in znanje, se mu ni treba prav dosti zanašati na pohvale drugih ljudi, da bi bil zadovoljen s svojim delom. Človek bo manj napet pri delu, zadovoljnejši, če zna natanko oceniti svoje poznavanje področja, svoje veščine in sposobnosti, če se prepriča, da je dovolj usposobljen.

Všeč mi je tudi dalajlamino razmišljanje, da je potrebno izzive, ki so vedno prisotni in se neizogibno srečujemo z njimi, spremeniti v priložnosti – za dosego večje sreče. »Ko se pojavijo izzivi, bi jih morali biti veseli, voljno bi jih morali sprejeti in v njih videti sredstvo za naš razvoj, za uspeh, da bomo nazadnje le okrepili svoj občutek blaginje in sreče.«

»Če morete, služite ljudem. Če tega ne morete, se vsaj vzdržite tega, da bi jim škodovali.« Če se lahko držimo tega na delovnem mestu, smo na dobri poti, da bomo našli srečo pri delu.

blog paleta