Gremo po hygge

Gremo po hygge

Ta mesec mineva s svetlobno hitrostjo. Ekipi Palete se ta junij res dogaja v vseh smislih. Veliko delamo, mnogo prvih pomembnih korakov z naročniki smo naredili, pripravili sva nekaj brezplačnih delavnic na temo delovne sreče, postavili spletno stran, se družili s tistimi, ki bi radi na bolje, pogrešali tiste, ki bi morali tja. Bolj se bliža konec meseca in približuje to »počitniško« poletno vzdušje, bolj čutim, da so baterije že malo prazne. Tako rahlo utrujena, a vseeno zelo ponosna in srečna, da nam je uspelo izpeljati veliko več od načrtovanega, se tudi jaz nežno in nemirno počasi poslavljam od tega pozitivno kaotičnega meseca. Tudi ta predpraznični podaljšan vikend mineva v pretežno delovnem vzdušju. Festival Lent bo počakal na naslednje leto, da me znova potegne. Ko uredim še zadnje podrobnosti za naročnike, se lahko spakiram in grem. Po srečo, po hygge. V eno najsrečnejših držav na svetu – Dansko.

In kaj bom tam počela? Preprosto povedano, grem si uresničit eno izmed mnogih želj, tiste nore sanje, ki jih je bilo vredno dolgo sanjati. Grem se učit od najboljših. Od tistih, zaradi katerih je delovna sreča doma tudi v Ikei in najboljšem »kafetarju« Nespressu. Grem se družiti s podobno mislečimi iz 15 držav sveta, ki v koncept delovne sreče verjamejo z enako strastjo kot me. S Petro (druga Paletka) se bova namreč udeležili ene najprestižnejših akademij za delovno srečo v svetovnem merilu, ki jo organizirajo naši partnerji Woohoo inc., pionirji in vodilnih strokovnjaki na področju delovne sreče, ki že 15 let ustvarjajo srečna podjetja širom sveta.

Kaj pričakujem? Za začetek, da bo Danska nogometna ekipa premagala Francijo in da bo veselje. Zelo veliko novega znanja in idej, kako soustvarjati delovno srečo in kakšen pameten predlog ali trik, kako to početi in spreminjati svet na boljše tam, kjer imajo »pristojni« težave že s samim ločevanjem zadovoljstva in zavzetosti pri delu (beri sreče). Tudi pri nas, žal. Veliko pozitivnih ljudi in srečne miselne naravnanosti. Na samo mesto sicer prvič v življenju nisem potovalno pripravljena, zato ga bom vzela, kot se mi bo ponudilo. Z morsko deklico vred in s slaščico iz najbolj hygge slaščičarne v Kopenhagnu.

Česa se veselim kot mali otrok? Vsega. Predvsem tistega, za kar nimam pojma, kaj bo. In da se vrnem domov. Z mednarodno veljavnim CHO (Chief Happiness Officer) certifikatom, ki mi bo pomagal soustvarjati delovno srečo in jo promovirati kot način življenja in strateško prioriteto na še bolj inovativne načine. In z veliko hygge energije, ki jo bom z veseljem delila naprej.

*Najino popotovanje in dogodivščine lahko v prihajajočem tednu spremljate tudi na našem FB in Instagram profilu.
**Hygge – čista sreča; danska filozofija in način uživanja življenja, zaradi katerega so Danci tudi med najsrečnejšimi na delovnem mestu.
»Hygge je prisotnost in izkušnja pripadnosti, pa tudi občutek topline, varnosti, umirjenosti in zaščitenosti. Hygge je občutek svojosti in skupnosti z ljudmi in kraji, ki nas sidra in krepi, opogumlja in tolaži. S hyggejem privabljamo zaupnost in povezanost. To je občutek vključenosti in pripadnosti trenutku in drug drugemu, občutek obilja in zadovoljstva. Pri hyggeju gre za biti, ne za imeti.«
(Meik Wiking v Hygge – umetnost življenja po dansko)

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Advertisements

Nikoli prepozno

Nikoli prepozno

Kadar govorimo in razmišljamo o delovni sreči, se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem, ali je to, kar počnemo tisto, kar nas osrečuje? In kaj sploh je tisto, kar nas dela srečne? Kaj je naše poslanstvo, smisel našega dela in življenja nasploh?

Na svoji karierni poti se namreč ljudje iz različnih razlogov žal pogosto ne odločijo za njim najbližjo izbiro in izberejo »po pameti« in ne »po srcu«. Seveda s tem ni nič narobe, če nam je lastna pamet blizu in če znamo imeti radi tisto, kar počnemo, kadar ne delamo, kar prav zares strastno ljubimo. Če ste si kdaj skrivaj pogrizli kak noht, ker vaš prijatelj že od vrtca naprej točno ve, kaj si želi postati, in je to seveda tudi postal, in se zdi, da živi svoje sanje? Ali, ker soseda s sto odstotnim fokusom skrbi za svojo zelenico, medtem ko vam lepo uspeva plevel in vam včasih celo uspe odkriti kakšno regratovo rumeno cvetko? Lahko takoj pospravite štoparico in prenehate s sekiranjem samega sebe. Zakaj? Vaš prijatelj in soseda sta namreč izjemi, ki potrjujeta pravilo – v resnici kar okoli 75% ljudi v času prvega kariernega izbora ne ve, kaj in na kakšen način bi radi to v življenju počeli. Prav tako večina ljudi po svoji karakterni tipologiji sodi med tiste, ki jih v življenju veseli, osrečuje in zanima pestra paleta stvari skozi različna življenjska obdobja.

Vsakdo od nas ima zato določene prednosti v kolesju (delovnega) življenja in v njem smo vsi zmagovalci, če znamo to ceniti, spoštovati in povezovati.

Če sodite med tiste, ki so s svojim delovnim življenjem res nezadovoljni, si dajte nastaviti budilko, skuhajte si kavo in morda že danes naredite prve korake k boljšemu jutri. V ta namen smo za vas izbrali 10 kratkih in sladkih vprašanj, ki lahko nežno »potisnejo« na pot do ustvarjanja večje delovne sreče. Za popotnico pa si prosim zapomnite:

  • sreča je vaša temeljna pravica,
  • ne obstajajo pravilni ali napačni odgovori, samo vam lastni ali ne in
  • nikoli niste pre-pozni, pre-stari, pre-mladi, pre-vitki, pre-nizki ali pre-karkoli, da ne bi mogli spremenili sebe in sveta okoli vas na bolje.

 

blog15 10 vprašanj

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Kako za delovno srečo poskrbimo sami in to kar na 10 načinov?

Če smo v enem prejšnjih zapisov govorili o tem, kako lahko vodje skrbijo za delovno srečo, tokrat pišemo o o tem, da se delovna sreča najprej začne pri slehernem med nami. Z dejanji, ki jih narediva ti in jaz, tukaj in sedaj. Govorili bomo o stvareh, ki delujejo skoraj v vsakem podjetju, na vsakem delovnem mestu, o stvareh, ki spreminjajo, so preproste, zabavne, učinkovite in omogočajo hitre rezultate.

Osrečujemo druge

Eva je po dolgem dnevu zapuščala službo. Bila je ena od zadnjih in morala si je priznati, da ni preveč uživala v dnevu. Sodelavci so bili tako zatopljeni v svoje delo, da se niso brigali za druge. Pred odhodom je odšla še v kuhinjo, da opere lonček za kavo. Opazila je, da je ob umivalniku lonček sodelavke Sandre, ki ga je pozabila umiti. Zato je to naredila Eva in zraven dodala listek, na katerem je pisalo »Želim ti lep dan.«, narisala je še smeška in listek dala v lonček. Potem je odšla domov.

Naslednje jutro se je Sandra skozi pisarne sprehodila z velikim nasmehom na obrazu in spraševala, kdo ji je naredil tako čudovito stvar, ki ji je polepšala jutro. Ko je Eva povedala, da je bila ona, se ji je Sandra toplo zahvalila in še dolgo je nosila nasmeh na obrazu.  

blog 2005

Samo minutka je bila potrebna, da je Patricija sodelavko osrečila za cel dan. Preverjeno – najboljši način, da si srečen je, da osrečiš druge. Sreča je nalezljiva, zato več srečnih ljudi okoli tebe pomeni več sreče zate. Če osrečiš druge, je tudi veliko možnosti, da ti bodo to vrnili in te osrečili. Nekomu lahko prineseš kavo, mu na mizo nastaviš listek s prijaznim sporočilo, ponudiš svojo pomoč,… Preprosto je. Poskusi, dela čudeže.

Skrbimo za sestanke s pozitivnim začetkom

Nekoč so skupino ljudi prosili, da na sestanku razpravljajo o sporni temi in dosežejo konsenz. Eden od sodelujočih je bil najet igralec, drugi za to niso vedeli. Njegova naloga je bila, da se vedno oglasi prvi. V polovici poskusov je moral najprej reči nekaj pozitivnega, v drugi polovici nekaj kritičnega. V nadaljevanju pa je sodeloval v razpravi kot vsi ostali.

WWW_hands-2847508.jpg

Poskus je pokazal, da če je na sestanku bilo najprej izrečenega nekaj pozitivnega, se je razprava obrnila v bolj konstruktivno smer in bolj verjetno je bilo, da se doseže konsenz. Ko je bila uvodna trditev kritika, je razpoloženje postalo bolj sovražno, ljudje so bili bolj prepirljivi in konsenz je bil malo verjeten. Raziskovalci so zaključili, da ima začetek sestanka velik vpliv na potek le tega, na ton razprave in na to ali bo skupina dosegla konsenz ali ne.

Pišemo dnevnik delovne sreče

Ob koncu vsakega dneva, preden greš domov, zapiši pet stvari, ki so te ta dan osrečile pri delu. Pomembno je, da si vzameš nekaj minut in se spomniš, kaj je bilo dobro. Velike ali majhne stvari, samo da so polepšale dan. Dobra malica, dosežen rok, pogovor s prijaznim sodelavcem, … Če ne moreš našteti pet stvari, jih zapiši, koliko lahko. Pa tudi, če je samo ena. Mogoče pa je bil slab dan ali pa bo potrebno poiskati novo delo…

write-593333.jpg

Zakaj bi to počel? Recimo, da si skozi dan imel deset dobrih in eno slabo izkušnjo. Če greš domov in razmišljaš samo o slednji, si boš le to tudi zapomnil in dan bo ostal v spominu kot slab. Veliko ljudi ima namreč nagnjenost, da si bolj zapomni negativne kot pozitivne stvari. Zato je še posebej pomembno poskrbeti, da v spominu ostanejo dobre izkušnje.

Prednost damo dobrim stvarem

V nekem podjetju so ugotovili, da so postali glede vsega izjemno kritični. Nič čudnega, saj večina njihovega dela predstavlja odpravljanje in iskanje napak. Večina zaposlenih je bila inženirjev, naučenih, da razmišljajo o vsem, kar lahko gre narobe.

Problem je bil v tem, da so bili pogovori in sestanki neprijetni in včasih celo hudobni. Nihče se ni več skoraj z ničemer strinjal in ljudje so nenehno dlakocepili glede idej drugih.

WWW_approval-15914.jpg

Odločili so se za preprosto pravilo – najprej dobre stvari. Ko je nekdo podal predlog, se ni bilo potrebno strinjati. Najprej je bilo potrebno povedati, s čim se strinjaš in šele potem, s čim se ne. To je naredilo razprave bolj konstruktivne in zabavne. In ugotovili so, da so v 80 odstotkih na isti strani, razhajajo se samo v manjših podrobnostih.

Razmisli o tem pravilu. Najprej povej, s čim se strinjaš. Potem povej, s čim se ne strinjaš. Tudi, če to ne more obveljati kot pravilo v tvojem podjetju, lahko upoštevaš v svoji komunikaciji.

Pohvalimo

V podjetju Kjaer Group, ki prodaja avtomobile v državah v razvoju, so pred nekaj leti pričeli s posebnim običajem. Imajo velikega plišastega slončka, ki ga vsak zaposleni lahko podari drugemu. Seveda z razlago, zakaj si to zasluži. Nagrajenec dobi slončka za nekaj dni in ker je visok kakšnih 60cm, ga je težko spregledati, ko sedi na pisalni mizi. Sodelavci, ki hodijo mimo, ga takoj opazijo. »Hej, dobil si slončka, kaj si naredil?« To pomeni, da se dobre zgodbe in prakse širijo in velikokrat izmenjajo. Odličen, preprost in poceni način spodbujanja učenja ter delovne sreče.

elephant-428287.jpg

Pohvala je lahko najbolj učinkovita metoda, da osrečiš ljudi in kar je pri tem odlično je, da zanjo ne potrebuješ denarja in tudi ne veliko časa.

Dobra pohvala se nanaša se na konkretno stvar in ni samo pohvala zaradi pohvale, vedno je zraven tudi razlog. Pohvaliti je potrebno takoj, ko se razlog pojavi, biti pa mora prilagojena osebi, ki jo pohvališ, torej, biti mora osebna.

blog 2005 02

Nekatera podjetja prakticirajo filozofijo »Ujemi ljudi, ko delajo napake in jih hitro kaznuj«. Filozofija »Ujemi ljudi, ko delajo prave stvari in jih hitro pohvali« jih osreči bolj verjetno. To ne pomeni, da ne moreš kritizirati ljudi in jih popraviti, ko naredijo napako. V bistvu, če je to, da jih pohvališ, ko delajo dobro, del organizacijske kulture, so bolj odprti in naklonjeni kritiki.

Pomembno je, da ima tvoje delo smisel

Popotnik hodi po vroči prašni cesti in naleti na tri možakarje, ki sekajo kamenje. Prvi izgleda nesrečno, kot da si želi, da bi bil nekje drugje. Nič čudnega, vroče je, delo je težko in neprijetno. Popotnik ga vpraša, kaj dela in možakar mu odgovori, da seka kamenje.

Drugi mož izgleda še kar srečen. »Kaj delaš?« ga vpraša popotnik. »Sekam kamenje, da bi zaslužil za svojo družino.«

Tretji možakar deluje res srečno. Kamnom posveča popolno pozornost, pozorno in previdno jih seka na manjše delce. Ko se ustavi, da bi naredil požirek vode, ga popotnik vpraša, kaj dela. Ponosno pove, da gradi katedralo.

Stara klišejska zgodba, ki pa lepo povzame kakšne so naše možnosti:

  • delo zate nima nobenega smisla,
  • delo ima smisel, ker zaslužiš denar zase in za družino,
  • delo ima samo po sebi smisel, verjameš, da delaš nekaj velikega ali da izboljšuješ svet.

Smisel je pomemben za delovno srečo. Če veš, kako tvoje delo prispeva k uspehu podjetja, razvoju lokalne skupnosti ali boljšega sveta, si ponosen. In srečen.

Da odkriješ smisel svojega dela, se vprašaj:

  • koga osrečujem v podjetju?
  • Koga s svojim delom osrečujem izven podjetja?
  • Koga osrečuje podjetje in kako jaz prispevam k temu?

Reci dobro jutro in nasvidenje

Alexander Kjerulff iz Woohoo Inc. razlaga svojo izkušnjo: »Nekoč sem bil svetovalec podjetja, kjer so imeli nenavaden običaj. Vsi zaposleni so se za dobro jutro rokovali. Vsakič, ko si zjutraj naletel na sodelavca, si ga pozdravil ne samo z »dobro jutro«, ampak si se z njim tudi rokoval. Kot nekdo “od zunaj” sem se najprej počutil čudno, kmalu pa mi je postalo popolnoma naravno in včasih sem se tega celo veselil. Pozdravljanje ljudi ni bilo samo “zamomljan dobro jutro izza ekrana”, moral si vstati in podariti tej osebi svojo popolno pozornost. Bilo je zanimivo gledati, kako je tak pozdrav podiral ovire med ljudmi in vsak dan sproti vzpostavljal dobre odnose. Težje je namreč biti jezen na nekoga, ki si ga isto jutro pozdravil s krepkim stiskom roke.”

pexels-photo-573565.jpeg

Zato zjutraj, ko prideš na delo, naredi krog med sodelavci in pozdravi prav vsakega. Ko drugi pridejo za teboj, si vzemi trenutek in jih pozdravi s vso pozornostjo. Enako naredi tudi, ko odideš.

Še eno preprosto dejanje, ki poskrbi za spremembo v odnosih v podjetju. Ljudje se počutijo bolj povezani med seboj in skozi dan boljše komunicirajo.

Vsak dan se nauči kaj novega o sodelavcih

Kaj veš o sodelavcih? Ali veš, koliko otrok imajo? S čim se ukvarjajo v prostem času? Kje so bili nazadnje na dopustu? Bodi radoveden in izvedi vsaj eno novo dejstvo vsak dan.

Spoznaj svoje sodelavce. Odnosi med vami bodo boljši, pozitivni odnosi pa so eden najboljših dejavnikov delovne sreče.

blog 2105 03

 

Zmanjšaj svoje stroške

Ena največjih groženj delovni sreči je, da imaš v svojem življenju preveč stalnih stroškov. Ko si popolnoma odvisen od tega, da domov vsak mesec prineseš dohodek, si ranljiv. Če se delo izkažeza  neznosno, ne moreš preprosto oditi in biti tri mesece brez prihodkov, dokler ne najdeš kaj boljšega. To pomeni, da si ujet in slaba situacija, iz katere je izhod težji, je še bolj neprijetna.

Če zmanjšaš stroške na nivo, ko se zlahka odločiš, da nekaj časa ne boš delal ali pa se sprijazniš z nižjo plačo, si bolj svoboden in lažje bo (p)ostati srečen pri delu. To lahko pomeni manjše stanovanje, manj oblačil, drugačna potovanja, samo en avto,… – vprašaj se, ali je posedovanje teh stvari vredno, da si nesrečen pri delu, kjer preživiš velik del svojega življenja? Če je, se bo pač potrebno sprijazniti s tem, da ostaneš v službi, ki te ne osrečuje.

Upoštevaj dejstvo, da je del tebe tudi tvoje telo

pexels-photo-375878Kot pravi zdravnik Claus Hyldahk, strokovnjak za stres in bolezni, povezane z delom, je večina ljudi, ki misli, da trpijo za stresom, »samo« v slabi kondiciji. Zato se potijo, težko dihajo, njihovo srce razbija in počutijo se slabotne. Razlog ni stres, ampak slabo fizično stanje. Ni potrebno zmanjšati delovnega bremena, pač pa povečati svojo fizično obremenitev.

Pravi tudi, da je človeško telo narejeno za to, da se uporablja. Ljudje smo se razvili iz nomadov in prilagodili smo se nomadskemu načinu življenja, ki vključuje veliko hoje. Narejeni smo zato, da dnevno prehodimo 10 km. Tudi zato je sedenje res slabo za nas. Če prehodiš manj kot 10 km na dan, ima na naše zdravje podoben učinek,  kot če pokadiš eno škatlo cigaret na dan.

Dejstvo je, da vedno več dela temelji na znanju in se dogaja večinoma v glavah ljudi. Zato je uporaba telesa marsikje zminimalizirana  na prenašanje glave od sestanka do sestanka.

 

Nekaj preprostih stvari, ki jih lahko naredi direktor, da bo njegovo podjetje srečno

Delovna sreča se prične na vrhu. To je eden od temeljev srečnih podjetij. Prične se z direktorjem, ki pristno skrbi za zaposlene. Tisti, ki mu je mar samo za dobiček, ustvarja strah, frustracijo in stres.

Slika 2a

V vsaki organizaciji, kjer imajo ljudje radi svoje delo, najdemo direktorje in vodje, ki postavljajo srečo zaposlenih med najpomembnejše strateške prioritete in v skladu s tem tudi delujejo. Eden priljubljenih zgledov je nekdanji predsednik uprave Southwest Airlines Herb Kelleher. Večkrat je v svojih govorih in intervjujih izpostavil izkušnjo iz časa študija. »Profesorji so radi postavili vprašanje, koga postaviti na prvo mesto – zaposlene, stranke ali delničarje? Moj odgovor je bil preprost. Na prvem mestu so zaposleni. Če se do njih obnašaš temu primerno, bodo tudi oni lepo ravnali s tvojimi strankami, stranke se bodo vrnile in to bo osrečilo vlagatelje. Na koncu koncev torej vsi delamo za dobro le teh.« Delovna sreča torej pomembno prispeva k uspešnosti podjetja.

Kaj pa lahko vodje naredijo v vsakdanjem življenju, da bo podjetje bolj srečno?

V nadaljevanju navajamo nekaj dobrih primerov iz življenja v podjetjih po svetu.

Redna kosila z zaposlenimi

Direktor velikega turškega podjetja že dolga leta vsak mesec kósi z desetimi naključno izbranimi zaposlenimi. Med prijetnim druženjem ob hrani vsak dobi priložnost, da direktorju postavi katerokoli vprašanje, izrazi svojo skrb, predstavi idejo, se pritoži. Med takšnim neformalnim srečanjem zaposleni dobijo tudi občutek, kakšen je direktor kot oseba.

smile-961734Naključna prijazna dejanja

Nekateri direktorji radi presenečajo in razveseljujejo svoje zaposlene z majhnimi naključnimi prijaznimi dejanji. Direktor nekega islandskega podjetja se je nekega dne odločil, da bo za svoje ljudi pripravil sveže palačinke in vaflje. In pri tem se je zelo zabaval; sploh, ko je opazoval reakcije sodelavcev. Nič ni bilo napovedano, samo pojavili so se na hodniku in ljudi prijetno presenetili.

Praznovanje dosežkov

Danska vladna agencija z 200 zaposlenimi ima vsak mesec poseben sestanek; ob zajtrku si izmenjajo pomembne informacije. In na tem sestanku njihova direktorica vedno predstavi dva ali tri uspešne projekte, ki so jih izvedli v času od zadnjega srečanja. Izpostavi, kako so to naredili in javno pohvali tiste, ki so pri tem sodelovali.

Spodbujanje slabih novic

Nek direktor stremi k temu, da izve vse slabe novice takoj, ko je to možno. Zaveda se, da se slabe stvari dogajajo, ve pa tudi, da se nekateri zaposleni bojijo ukrepov, ki bi lahko sledili, ko bi neposredno sporočili, da so zamudili rok ali da so razočarali stranko.

Sebe in svoje vodje je usposobil, da vedno sprejmejo slabe novice z nasmehom in frazo kot: »Hvala, da si mi to povedal.« Na ta način se hitro seznani s slabimi novicami in se lahko z njimi ukvarja, preden se spremenijo v katastrofo.

Srečanje z novimi zaposlenimi

V nekem hitro rastočem podjetju je navada, da direktor enkrat mesečno pri sebi doma pripravi popoldansko čajanko za vse novo zaposlene tistega meseca. To je popolnoma neformalno srečanje, ki služi temu, da spozna vse nove ljudi in dobi občutek, kdo so. Hkrati se z njimi pogovori o zgodovini podjetja, poslanstvu, viziji in jim tako na prijeten način približa vrednote in namen podjetja.

Reševanje problemov

Južnoafriška agencija za družbena omrežja spodbuja zaposlene, da izpostavijo izzive, ki jih opazijo oziroma se srečajo z njimi in z njimi pritegnejo pozornost vodstvene ekipe. Zaposleni dobijo glas in zagotovilo, da bo vodstvo v roku dveh tednov nekaj naredilo s tem.

family-1802228.jpg

Čas za družino

Ameriški podpredsednik Joe Biden je leta 2014 svojim zaposlenim poslal pismo, v katerem je poudaril, da je v redu, če dajejo prednost pomembnim družinskim dogodkom pred delom. S tem je pokazal svoje spoštovanje do osebja in prispeval k njihovi delovni sreči (in večji produktivnosti).

Pozdrav za dobro jutro

Dve vodji pri nekem danskem podjetju sta želeli narediti nekaj prijetnega za svoje zaposlene. Zgodnjega ponedeljkovega jutra sta jih pričakali na vhodu in vsakega pozdravili z veselim »dobro jutro« in z zajtrkom.

Praznovanje napak

V nekem podjetju so prestrašeni zaposleni povedali direktorju, da se je sesula njihova spletna stran. Večino prodaje so naredili preko spleta in čas, ko stran ni delovala, so lahko merili v stroških po nekaj tisoč dolarjev na uro.

Ko je direktor izvedel, kaj se je zgodilo, in da je napako povzročil John iz službe za informacijsko tehnologijo, se je odpravil k njemu. Ko je vstopil v pisarno, so vsi utihnili, saj so približno vedeli, kaj se bo zgodilo in da ne bo prijetno. Direktor je stopil do Johna in mu rekel, da se želi zahvaliti, da je našel to pomanjkljivost v sistemu: »Zahvaljujoč tvojemu delu se lahko iz tega učimo in popravimo sistem tako, da se to v prihodnosti ne bo več zgodilo. Dobro opravljeno.« In potem je zapustil vidno zbeganega Johna in presenečene sodelavce. Ta napaka se ni ponovila nikoli več.

Večinoma zaposleni, ki dobro delajo, redko slišijo pohvalo, tisti, ki naredijo napako, pa so takoj kaznovani. Vendar, ko lahko odkrito priznamo, da smo nekaj zamočili, brez da bi se bali ukrepov, bomo bolj verjetno priznali napake in se iz njih učili. Zato bi moralo vodstvo omogočati, da zaposleni “praznujejo” napake.

pexels-photo-450270.jpeg

Sprehod po podjetju in pogovor z zaposlenimi (poznano tudi kot Management by walking around)

Nekega dne se je v eni od IKEA trgovin res veliko dogajalo. Ob celodnevnem sestanku vseh evropskih vodij jih je obiskal tudi ustanovitelj Ingvar Kamprad. Zaposleni so bili zaradi vsega tega dodatno obremenjeni.

Vodje so s svojim delom zaključili ob 18h in Ingvar se je odpravil na sprehod skozi trgovino in pozdravil vsakega zaposlenega. Pristopil je k dvema zaposlenima, ki sta se pogovarjala, ju vprašal, o čem teče beseda in ju objel. To kaže na pristno zanimanje za zaposlene in ker je tudi sam očitno srečen, se tega ne boji pokazati. Različne študije pravijo, da so čustva nalezljiva, in da vodje lahko širijo srečo preprosto tako, da so srečni tudi sami.

Vodje igrajo pomembno vlogo pri nastanku in razvoju srečnih podjetij. Strategije, načrte, cilje in vrednote postavljajo tako, da imajo pri tem v mislih dobro počutje zaposlenih. To pa počnejo tudi z majhnimi vsakdanjimi osebnimi dejanji, s katerimi pokažejo, da jim je zares mar za njihove ljudi, ko gradijo odnose z zaposlenimi in jim omogočijo, da jih vidijo kot resnična človeška bitja.

Dobro je vedeti, kaj nam »ne štima«

Dobro je vedeti, kaj nam »ne štima«

Spomladanski april na Paleti znanj posvečamo življenju v ravnovesju. Tokrat se lotevamo še tistega zadnjega, a prav tako pomembnega, ugotavljanja, kaj je tisto, kar nas vse najbolj meče iz ritma. Kot je razvidno iz spodnje infografike, se prav v vsakem od TOP10 dejavnikov skriva vsaj eden, ki je povezan z našim delovnim življenjem. Zato je še posebej pomembno, da naš strateški cilj postane delovna sreča, kot del biti srečen vse naokrog. Kako se misije »3600 Sreča« lotiti in bolje krmariti skozi mini in večje stresne situacije, smo že pisali v prvem in drugem mesečnem prispevku.

Kaj nas najbolj meče iz ravnovesja infografika

Zato izkoristite bližajoče se praznike na polno – za počitek, zabavo, druženje s samim seboj, z družino, prijatelji, dobro glasbo, knjigo, naravo, hišnim ljubljenčkom… zložite si kamenčke in pogumno stopite v cono ravnovesja in srečnejšega življenja.

 

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si , FB in Linkedin

Paleta znanj: FB  Linkedin  Instagram

Ra(z)stresi se in se ne pusti modremu Gremlinu

Ra(z)stresi se in se ne pusti modremu Gremlinu

Prejšnji teden smo v zapisu Misija 3600 – srečni v coni ravnovesja pisali o pomembnosti le tega za našo srečo in zdravje. Ugotavljali smo, da se je vsake toliko preprosto potrebno ustaviti in se vprašati, ali smo srečni in oceniti stanje našega ravnovesja v določenem trenutku. Kadar nismo tam, kjer bi želeli biti, se seveda moramo malo potruditi in nekaj spremeniti. Predvsem pa v našem življenju ustvariti prostor in čas za korake do bolj srečnega življenja in našo energijo usmeriti v tisto, kar bi želeli izboljšati.

Kaj se pa zgodi, ko nismo v ravnovesju? Kje smo? V coni tiste »male pošasti«, ki se odziva na ime Stres. Saj jo poznate – tisti mali »gremlin« z razmršenim kožuščkom, špičastimi ušesi in z velikimi in neprijaznimi očmi, ki se veselo množi, kadar ga hranimo. V bistvu zveni zelo ljubko, čeprav to ni (z izjemo tistega filmskega). O tem, kaj se z našo dušo in telesom dogaja, kadar smo pod stresom, čivkajo že vrabčki na strehi. Vsi poznamo za noht malo šefico amigdalo, vemo, da naš čustven del možganov reagira veliko hitreje od razumskega, tudi B&B (beg ali boj) efekt nam ni tuj. Slišimo in čutimo kortizol, pa premalo ali dovolj dopamina in serotonina, melatonina …. Vemo, kakšni neprijazni »zmaji« smo lahko in kako neupravičeno takrat bruhamo ogenj in še kaj. In prav zares vemo, da presežek stresa, in predvsem neustrezno ukrepanje oziroma upravljanje naših čustev in misli, na dolgi rok prinaša tisto najmanj željeno. Tako v osebnem kot v delovnem življenju. Izgorelost – v vseh fazah in oblikah. In nobena ni prijetna.

Zato je nujno, da prevzamemo odgovornost zase, se damo na prvo mesto vsaj za uro na dan in počnemo tisto, kar nas lahko najbolje podpre pri rednem »čiščenju in servisiranju« samega sebe. To lahko storimo na veliko načinov, med stroko rečeno in v praksi pa imata na nas najbolj pozitivne učinke redna telesna aktivnost in prakticiranje čuječnosti. Oboje lahko poteka hkrati. Dobrobiti fizične aktivnosti dobro poznamo. Najbolj ključne dobre strani prakticiranja čuječnosti pa so:

cujecnost

Tukaj je nekaj predlogov s področja prakticiranja čuječnosti in uživanja življenja, ki nam lahko dajo bistveno več dragocenega časa, kot nam ga bodo vzele.

  1. „Šejking medicina“ – minuto na dan, da svoje telo (ob kakšni dobri in temperamentni glasbi) pošteno stresemo, zibamo in razgibamo. Praksa je poznana tudi koti bio – energetska meditacija in posnema najstarejši in najbolj naraven odziv človeškega telesa na stres. Odlična je za pomirjanje živčnega sistema, odpravlja jezo, strah, žalost in spodbuja samodejno samozdravljenje psiho-fizičnega telesa. Čisti in odpravlja negativno energijo, ki se kopiči v nas in povzroča razna bolezenska stanja. Naše telo se tako na naraven način prestavi v energijsko ravnovesje, mi pa smo bolj psihično in fizično močni in odporni.
  2. Razmigajte se v naravi – poskusimo si vsak dan vzeti vsaj 15 minut za kratek sprehod. Saj poznate tisto o povezavi, ki je boljše od WI-Fija. S tem res pride.
  3. »Počutim se…« – minuto, svojo dlan stisnimo v pest in dvignemo toliko prstov, kolikor mislimo, da odseva naše počutje. Potem takoj dodamo še enega – namreč vedno smo dejansko boljše, kot se nam zdi na prvi pogled. Zato ne zapravljajte časa s prekomernim razmišljanjem in si boljše počutje priznajte takoj. Če vam je zmanjkalo prstov, si kakšnega sposodite na drugi roki 😊.
  4. »Kaj me osrečuje? & Hvala!« – preizkušena klasika za kreiranje boljšega in srečnejšega vsakdana. Poiščimo in zapišimo vsaj tri stvari na dan, ki nam narišejo nasmeh na usta in se zanje zahvalimo. Prav tako ne bo vzelo več kot minuto.
  5. »Nariši stres« – še ena preprosta, hitra in učinkovita praksa. Poskusimo narisati in stres tudi pobarvati. Boste videli, da lepo obarvan gremlin takoj zgubi svojo moč. Z uporabo prave barvne kombinacije lahko postane presneto lep. Celo tako zelo, da se zna znajti tudi na kakšni listi hvaležnosti.
  6. »Imam čas za…« – organizirajmo se in prenehajmo uporabljati izgovor, da časa nimamo. Potem ga bomo imeli. Zase in za vse kar želimo in moramo početi.
  7. »Minuta tišine« – privoščimo si jo…še slajša bo, če bomo ob tem v ustih topili košček čokolade. Slišali boste vse, kar potrebujete.
  8. Smejte se in zabavajte se – sami, v družbi prijateljev, sodelavcev, otrok, domačih ljubljenčkov, z dobro glasbo, knjigo…neomejeno virov za to imamo. Samo poseči po njih se ne smemo bati.
  9. Ljubite, dajajte in sprejemajte. Brezpogojno in brez zadržkov.
  10. Zdravo in dobro jejte in v tem neizmerno uživajte.
  11. Doživljajte nove stvari in avanture.
  12. Družite se s pozitivnimi ljudmi. Saj veste, pleme pa to.
  13. Dihajte. S polnimi pljuči. Vzemimo si še drugo minuto tišine in poslušajmo tega svojega najboljšega prijatelja.
  14. Meditirajte. Kar itak že počnemo (pa zanikamo), poskusimo pa še z večjim zavedanjem in dihom prisotnosti.
  15. Počivajte. Ko potrebujemo in tudi kar tako. Od viška nas ne bo bolela glava, od pomanjkanja pa.

Radi se imejte do neba in nazaj. Sadite in vzgajajte pozitivno. Pihajte regratove lučke. In izbirajte pametno. Najprej sebe. Potem vse ostalo. Verjemite, vse vas bo počakalo in ne prehitelo.

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si , FB in Linkedin

Paleta znanj: FB  Linkedin  Instagram

Misija 360º – srečni v coni ravnovesja

Misija 360º – srečni v coni ravnovesja

Po definiciji usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (ang. Work-life balance) pomeni ustvariti ravnovesje med časom, ki ga posamezniki namenjamo svojemu delovnemu življenju in časom, ki naj bi pripadal našim preostalim dejavnostim namenjenim predvsem zadovoljevanju osebnih interesov, družini, prijateljem in ostalim prosto-časnim aktivnostim. Načeloma bi to pomenilo, da naj bi vsak v času prvega izključil drugo in v času drugega prvo. Pa je to sploh izvedljivo? Sta to lahko »ločeni« zadevi? Ali smo lahko na delovnem mestu samo del ali ene »sorte« oseba in zunaj njega nekdo drug? Kako izklapljati ali ločiti misli, občutke in prepričanja, ki nas povezujejo z vsemi področji življenja? Ne gre. Ni psiho-fizično izvedljivo. Vsaj, če ne želimo biti »multipla« osebnost, ne.

Vsak od nas je namreč nenehno celostno bitje in tako je naša odgovornost, da stremimo k 3600 sreči. Kaj to pomeni – da poskrbimo za to, da smo uravnoteženi v sebi, na kakršenkoli način nam je ta pojem pač blizu. Na vseh področjih življenja, ki so nam pomembna. Ravnovesje je namreč ključ do srečnega in zdravega življenja. In da se zavedamo, da biti srečen ni neki poseben privilegij ali nekaj, kar bi si morali posebej zaslužiti. Je naša osnovna človeška pravica, ki nam pripada od trenutka, ko se odločimo, da na ta svet pridemo. Kako in če jo bomo uporabili in živeli, pa je seveda stvar odločitve, izbire, prepričanj vsakega izmed nas.

Pa je težko biti srečen in živeti v coni ravnovesja? Kakor za koga. Je pa vsekakor preprosteje, kot si to morda predstavljamo. Saj veste, običajno smo sami sebi največji »sovražnik«, namesto najboljši prijatelj. In kako si najboljši prijatelj postanemo? Ni nemogoče. Samo brez oklevanja, korak po koraku in z brutalno odkritostjo do samega sebe.

Prvi korak: Zastavi si vprašanje »Ali sem srečen.«?

Ali sem srečen

Če je odgovor »DA«, super! Kar tako naprej.

Kadar si odgovorimo z »NE«, sledi veselo na delo, saj je treba nekaj spremeniti. Najpametnejše je najprej poiskati področje, ki neravnovesje in s tem tudi »ne-srečo« povzroča. Nato pa najti ustrezno in »po pameti« rešitev, kako le-to izboljšati.

Drugi korak: Kje je moje ravnovesje?

Živimo v precej dinamičnem okolju, ki od nas nenehno »zahteva« hitre spremembe in veliko prilagajanja. Zato je zelo smiselno, da se vsake toliko časa malo ustavimo in preverimo, kakšno je stanje našega ravnovesja. Predvsem, ker je lahko to, kar nam je bilo morda pred časom še zelo pomembno, danes pomembno malo manj. Tisto področje, ki smo ga pred meseci morda zaznali kot tistega, ki bi mu morali posvetiti več časa, smo medtem lahko že precej nadgradili in tako naredili pomembne korake k našemu cilju.

Kako pa se lotiti ocene stanja? Načeloma vsak izmed nas dobro ve, kaj in kje »ne štima«. Le težko nam je včasih zares prisluhniti sebi in slišati golo resnico. Popolnoma človeško in normalna reakcija naših možganov, uma in ega. Res pa je, da kadar smo v zelo neuravnoteženem stanju, običajno težko presodimo in čisto realno ocenimo situacije in svoje lastno stanje. V tem primeru je morda lažje, da ga posnamemo s podporo kakšnega orodja, ki to omogoča ali poiščemo pomoč v krogu družine, prijateljev ali strokovnjakov.

Eno izmed najpreprostejših, najbolj priljubljenih in najučinkovitejših orodij za oceno stanja je t.i. Kolo življenja (ang. Wheel of life). Z njegovo uporabo precej hitro pridemo do odgovora na to, katero področje našega življenja v določenem trenutku ni na točki, ki bi nam ustrezala. In kar je morda še pomembneje – s pomočjo rezultatov si lahko zelo dobro zastavimo cilje in s tem našo smer gibanja, delovanja in usmerjanja naše energije v tisto, kar za nas šteje.  

 

kolo zivljenja

Živeti v coni ravnovesja šteje. Zakaj? Preprosto zato, ker smo takrat srečni vse naokrog. In ko smo srečni, ljubimo prav, zares in bolje. Sebe, partnerja, otroke, starše, prijatelje, svoje delo, sodelavce…

Zato, da ne bo 3600 sreča misija nemogoče, dajmo v svojem življenju ustvariti prostor in čas za korake do bolj srečnega življenja. Hvaležni si boste!

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si , FB in Linkedin

Paleta znanj: FB  Linkedin  Instagram