Nismo prišli tako daleč, da bi prišli samo tako daleč

Nismo prišli tako daleč, da bi prišli samo tako daleč

Pred slabimi štirinajstimi dnevi sva se s Petro mudili v Kopenhagnu in v sklopu Woohoo Inc. (naši partnerji) Akademije za managerje delovne sreče (Chief Happines Officer Academy) imeli veselje in privilegij obiskati in spoznati najboljšega delodajalca na Danskem, biofarmacevtsko podjetje AbbVie, kjer so nam predstavili več kot deset let dolgo potovanje do številke 1 med delodajalci. Začeli so na 39. mestu in po tem, korak za korakom, strateško načrtovano, hodili po poti do srečnih zaposlenih.

Že na vhodu v podjetje so nas prijazno sprejeli, nam podelili poimenske tablice obiskovalca (da, imeli so jih vnaprej pripravljene) in nas zbrali v sprejemni avli, ki je namenjena večjim druženjem, sprejemom in skupnemu obedovanju (seveda imajo veliko in moderno opremljeno kuhinjo). Nato nas je prijazno pozdravila njihova HR direktorica Marianne Pedersen, ki nas je popeljala na klepet in ogled prostorov.

Academy at AbbVieUdeleženci akademije na obisku pri AbbVie

*»Walk and talk« po AbbVie

Njihov delovni dom je precej velik, saj podjetje na danskem zaposluje okoli 80 ljudi. Odlikuje ga seveda tisti tipičen danski »hygge« dizajn – preprostost, funkcionalnost, odprtost in hkrati zasebnost. Za vse se zdi, da je na pravem mestu, v popolni kombinaciji. Med pisarniškimi prostori se skrivajo zanimive dnevne in sejne sobe, kreativni in bralni kotički, mini kuhinje, sporočilne stene, zvončki za dobre novice, sklede s sadjem in zdravimi prigrizki, sončne terase … nič ne manjka. Za Dance to niso bonusi ali neki posebni privilegiji. Kot nam je pojasnila domačinka, je na danskem primerno opremljen delovni prostor pravzaprav standard. Njihovi lepi prostori pa so namenjeni ustvarjanju večje ustvarjalnosti, produktivnosti, samostojnemu ali ekipnemu delu, delu z navdihom, ustvarjanju okolja za sprostitev in za polnjenje energije.  

1

pisarne2Poslovni prostori AbbVie

Marsikaterega obiskovalca pa je močno pritegnila živalca – žabica, ki so jo imeli na mizi ali na vratih prav vsi zaposleni. In čemu služi? Ker so v AbbVie v času, ko so se lotili prenove svoje organizacijske kulture, med drugim ugotovili tudi to, da zaposlene zelo zelo moti nenehno »motenje« pri delu, saj zaradi tega izgubijo preveč fokusa in s tem dragocenega časa, so se trudili najti ustrezno rešitev. Ta rešitev je žabica – vsak zaposleni jo ima na svoji mizi v t.i. ribniku in če želi sodelavcem sporočiti, naj ga ne motijo, žabico iz ribnika prestavi na mizo ali na vrata pisarne. Vsi zaposleni to seveda spoštujejo. In ne, prijateljice žabice ne izkoriščajo.

žabiceŽabice.

Po ogledu so nas ponovno popeljali v sprejemno avlo, kjer se nam je pridružila tudi njihova generalna direktorica Christina Dyreborg Jeppesen. Skupaj z Marianne sta nas popeljali še na ogled popotovanja do najboljšega delodajalca Danske.

Na misiji biti najboljši delodajalec Danske

Leta 2006 so v danskem AbbVie naredili prvi posnetek dejanskega stanja obstoječe organizacijske kulture. Ob desk-top analizi so izvedli še raziskavo, v katero so bili vključeni prav vsi zaposleni, izvedli pa so jo s pomočjo vprašalnikov in fokusnih skupin. Rezultati so bili zanje zaskrbljujoči, v posameznih kategorijah celo porazni. Kar 31% zaposlenih je vsako leto zapustilo podjetje, kar je zanje predstavljalo resničen problem, saj zaradi narave in specifičnosti dela ne razpolagajo ravno s širokim naborom kadrov. Samo 39% zaposlenih je bilo mnenja, da imajo možnost usklajevanja delovnega in zasebnega življenja in le 68% zaposlenih je bilo mnenja, da je AbbVie dober delodajalec. Indeks zaupanja je znašal 68%, zadovoljstvo z usklajevanjem dela in življenja 39%, povratnih informacij zaposleni skorajda niso dajali, soočali so se z visoko stopnjo absentizma… . In bili so le 39 na lestvici najboljših danskih delodajalcev (v podobnem izboru, ki ga v Sloveniji poznamo kot Zlata nit).

Zavedali so se, da če želijo uresničiti svojo vizijo, resnično živeti svoje poslanstvo in dosegati zastavljene poslovne cilje, da morajo nekaj spremeniti. In so šli, veselo na delo.

christina marianneGeneralna direktorica AbbVie Christina Dyreborg Jeppesen (zgornja fotografija) in HR direktorica Marianne Pedersen (spodnja fotografija).

Kakšno kulturo si želimo imeti?

Na podlagi dobljenih rezultatov raziskave so najprej definirali ključna področja, ki jih je bilo potrebno nadgraditi, da bi ustvarili podjetje, kjer bo doma delovna sreča. Popolnoma jasno jim je bilo, da je to tista odločilna konkurenčna prednost na sodobnem trgu, saj ljudje raje delajo tam, kjer skrbijo za svoje zaposlene in njihovo dobro počutje. Skupaj z zaposlenimi so tako soustvarili okvirni profil njihove bodoče organizacijske kulture, katere fokus so preusmerili v ljudi.

ok značilnosti

In kako so se tega lotili? Seveda korak po koraku in »by the book« strateško in projektno.

  • Najprej so se preselili v nove prostore.
  • Odločili so se, da bodo vzpostavili skupni jezik in ga uporabili za inspiracijo.
  • Organizirali so vrsto delavnic in delovnih skupin, ki so jih vodili zaposleni. Te so bile namenjene predvsem internemu definiranju srečnega delovnega okolja in organizacijski kulturi po meri zaposlenih in zastavljanju akcijskih načrtov za doseganje cilja.
  • Odločili so se, da bodo še naprej sodelovali v »tekmi« za najboljšega delodajalca in da bodo postali številka 1.
  • Tam, kjer so potrebovali, so najeli zunanje svetovalce in izvajalce posameznih aktivnosti. To se je predvsem nanašalo na zunanjo podporo pri so-ustvarjanju boljših voditeljev, ekip, rasti in razvoja osebnosti posameznikov, profiliranja zaposlenih…

Potek projekta so nenehno nadzorovali in sproti prilagajali aktivnosti, kadar je bilo to potrebno. Vodstvo je bilo velikokrat soočeno tudi s težkimi odločitvami, saj so zaradi procesnih in vsebinskih sprememb, ki takšno nadgradnjo spremljajo, morali tudi koga odpustiti ali pa so se nekateri člani ekipe poslovili kar sami, saj zanje spremenjene okoliščine niso bile v skladu z njihovimi potrebami.

Kaj so skozi leta naredili in kaj vse počnejo z namenom krepiti svojo organizacijsko kulturo?

Kot smo že predstavili v začetku zapisa, so poskrbeli za lepe in funkcionalne poslovne prostore, kjer se človek počuti kot doma, uvedli so žabice za »ne moti«, ki so se pri njih super obnesle.

Ustanovili so AbbViejev kulturni klub z namenom, da nenehno spremljajo spreminjajoče se potrebe svojih zaposlenih, da znotraj njega zaposleni prostovoljno postajajo kulturni mentorji in ambasadorji, ki s kulturo podjetja in vrednotami seznanjajo novo zaposlene in širšo javnost ter tako skrbijo za ohranjanje odličnosti delovnega okolja in znamko delodajalca.

Nenehno spremljajo in omogočajo kvalitetno in uravnoteženo življenje. Zaposlene redno izobražujejo in trenirajo, da jim omogočajo nadzor nad njihovim časom, v največji možni meri upoštevajo njihove delovne in življenjske prioritete, spodbujajo jih k refleksiji in optimalnemu razporejanju lastne energije skozi dan, spodbujajo in omogočajo uporabo pametnih tehnologij, da le te delajo za njih. Njihovo timsko delo je prav tako močno povezano z ohranjanjem življenjskega ravnovesja. Tako na primer praviloma nimajo internih sestankov pred deveto zjutraj ali po četrti uri popoldne, spoštujejo dejstvo, da je ravnovesje stvar vsakega posameznika in so hkrati odgovorni in prisotni, kadar jih ekipa potrebuje. Kadar želijo delati od doma, to sporočijo v pametnem koledarju, da vsi zaposleni vedo. In kadar so v dvomih glede možnosti usklajevanja, se posvetujejo s svojim vodjo ali kulturnim mentorjem.

Nenehno gradijo na fleksibilnosti (zaposleni lahko pridejo in gredo kadarkoli, delajo od doma,…), zaupanju (da bodo naloge opravljene v dogovorjenem času) in sprejemanju medsebojne drugačnosti (ker posamezniki nismo vsi na istem mestu v življenju, imamo različne potrebe, navade in energijo…).

Vsem zaposlenim omogočajo trajnostni osebnostni razvoj. Tako se imajo zaposleni možnost profilirati, na ekranih v podjetju pa vrtijo neke vrste »karikaturne opise« devetih osebnosti, ki jim omogočajo boljše razumevanje sebe in delovanja svojih sodelavcev. Močno pa spodbujajo tudi razvoj znanj in kompetenc, ki niso neposredno povezane z njihovim delom.

Redno (četrtletno) preverjajo status doseganja ciljev, načina delovanja, razvoja.

In spodbujajo reči za pomoč, ker je v tem moč.

Kje so danes?

V AbbVie so dvignili slona in opravili res izjemno delo. Resda je trajalo, ni bilo zmeraj lahko in zabavno, pa vendar so stali za svojo odločitvijo in imeli cilj vedno pred očmi. Za nagrado so danes najboljši danski delodajalec. Pot do ustvarjanja delovne sreče in strateški fokus na ljudi se jim je več kot obrestoval – stopnja zaupanja v podjetju je danes 99% (2006 je znašala 68%), odzivnost 100%, fluktuacija je nižja za 20% in tako znaša v povprečju maj kot 12% letno, zadovoljstvo z usklajevanjem delovnega in zasebnega življenja je prav tako poraslo za 60% in danes znaša 100%, absentizem pa le še okoli 1,5%.

Kar pa je zanje najpomembnejše – njihov najmočnejši ambasador so njihovi zaposleni, saj danes kar 99% zaposlenih meni, da je AbbVie srečno delovno okolje, ki ga brez pomisleka priporočijo tudi prijatelju.

In ne počivajo na svojih lovorikah. Na delovni sreči delajo vsak dan…in gredo naprej in še dlje.

 

Kdo so AbbVie?

AbbVie so globalno biofarmacevtsko podjetje, med vodilnimi na svojem področju, ki po svetu zaposluje 29 tisoč ljudi. V zmagovalnem danskem podjetju pa 80. Podjetje gradi na 125-letni tradiciji uveljavljene farmacevtske družbe Abbott in je nastalo po razdelitvi le tega na globalni ravni. Njihov osnovni posel je razvoj inovativnih terapij na področju imunologije, hematologije/onkologije, virologije in nevrologije, s čimer se ukvarja več kot 8 tisoč zaposlenih po celem svetu. Pri svojem delu sodelujejo s preko 300 partnerji – vodilnimi biotehnologi, univerzami, nevladnimi organizacijami in javnimi institucijami za promocijo znanosti. S produkti so prisotni v 175 državah sveta. V letu 2017 je skupina ustvarila 28 milijard USD prihodkov, v raziskave in razvoj so jih v 2017 investirali 5 milijard.

Kot mednarodno podjetje imajo skrb za odlično pozitivno srečno organizacijsko kulturo očitno zapisano v DNA, saj so najboljši delodajalec tudi na Norveškem, Irskem ter v Grčiji. Njihovo slovensko podjetje pa je prav tako že bilo med finalisti Zlate niti v kategoriji mala podjetja, finalist za nagrado Horus za družbeno odgovornost in je ponosni nosilec certifikata družini prijazno podjetje.

Poslanstvo  

S kombinacijo napredne znanosti, strokovnosti in strasti rešujejo najresnejše zdravstvene izzive modernega časa, tako izboljšujejo možnosti zdravljenja na globalni ravni in s tem pomembno pozitivno vplivajo na človeška življenja.

Vrednote: Strast, raznolikost in sodelovanje.

*Hodi in govori – tehnika, ki spodbuja kreativno razmišljanje in tako omogoča posameznikom ali skupini ljudi, da najdejo nove ali drugačen rešitve za izzive, se pogovorijo o določenih temah zunaj običajnega prostora in načina komuniciranja, si izmenjajo informacije, se bolje spoznajo skozi neformalni klepet…

 

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Advertisements

Gremo po hygge

Gremo po hygge

Ta mesec mineva s svetlobno hitrostjo. Ekipi Palete se ta junij res dogaja v vseh smislih. Veliko delamo, mnogo prvih pomembnih korakov z naročniki smo naredili, pripravili sva nekaj brezplačnih delavnic na temo delovne sreče, postavili spletno stran, se družili s tistimi, ki bi radi na bolje, pogrešali tiste, ki bi morali tja. Bolj se bliža konec meseca in približuje to »počitniško« poletno vzdušje, bolj čutim, da so baterije že malo prazne. Tako rahlo utrujena, a vseeno zelo ponosna in srečna, da nam je uspelo izpeljati veliko več od načrtovanega, se tudi jaz nežno in nemirno počasi poslavljam od tega pozitivno kaotičnega meseca. Tudi ta predpraznični podaljšan vikend mineva v pretežno delovnem vzdušju. Festival Lent bo počakal na naslednje leto, da me znova potegne. Ko uredim še zadnje podrobnosti za naročnike, se lahko spakiram in grem. Po srečo, po hygge. V eno najsrečnejših držav na svetu – Dansko.

In kaj bom tam počela? Preprosto povedano, grem si uresničit eno izmed mnogih želj, tiste nore sanje, ki jih je bilo vredno dolgo sanjati. Grem se učit od najboljših. Od tistih, zaradi katerih je delovna sreča doma tudi v Ikei in najboljšem »kafetarju« Nespressu. Grem se družiti s podobno mislečimi iz 15 držav sveta, ki v koncept delovne sreče verjamejo z enako strastjo kot me. S Petro (druga Paletka) se bova namreč udeležili ene najprestižnejših akademij za delovno srečo v svetovnem merilu, ki jo organizirajo naši partnerji Woohoo inc., pionirji in vodilnih strokovnjaki na področju delovne sreče, ki že 15 let ustvarjajo srečna podjetja širom sveta.

Kaj pričakujem? Za začetek, da bo Danska nogometna ekipa premagala Francijo in da bo veselje. Zelo veliko novega znanja in idej, kako soustvarjati delovno srečo in kakšen pameten predlog ali trik, kako to početi in spreminjati svet na boljše tam, kjer imajo »pristojni« težave že s samim ločevanjem zadovoljstva in zavzetosti pri delu (beri sreče). Tudi pri nas, žal. Veliko pozitivnih ljudi in srečne miselne naravnanosti. Na samo mesto sicer prvič v življenju nisem potovalno pripravljena, zato ga bom vzela, kot se mi bo ponudilo. Z morsko deklico vred in s slaščico iz najbolj hygge slaščičarne v Kopenhagnu.

Česa se veselim kot mali otrok? Vsega. Predvsem tistega, za kar nimam pojma, kaj bo. In da se vrnem domov. Z mednarodno veljavnim CHO (Chief Happiness Officer) certifikatom, ki mi bo pomagal soustvarjati delovno srečo in jo promovirati kot način življenja in strateško prioriteto na še bolj inovativne načine. In z veliko hygge energije, ki jo bom z veseljem delila naprej.

*Najino popotovanje in dogodivščine lahko v prihajajočem tednu spremljate tudi na našem FB in Instagram profilu.
**Hygge – čista sreča; danska filozofija in način uživanja življenja, zaradi katerega so Danci tudi med najsrečnejšimi na delovnem mestu.
»Hygge je prisotnost in izkušnja pripadnosti, pa tudi občutek topline, varnosti, umirjenosti in zaščitenosti. Hygge je občutek svojosti in skupnosti z ljudmi in kraji, ki nas sidra in krepi, opogumlja in tolaži. S hyggejem privabljamo zaupnost in povezanost. To je občutek vključenosti in pripadnosti trenutku in drug drugemu, občutek obilja in zadovoljstva. Pri hyggeju gre za biti, ne za imeti.«
(Meik Wiking v Hygge – umetnost življenja po dansko)

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Kako carska je stranka, ko uporablja naš izdelek ♥

Kaj se zgodi s cenami dežnikov, ko dežuje? Pogosto se dvignejo. V IKEA prodajalnah pa jih znižajo. Ali ni to čudovit način, da osrečiš svoje stranke? Brez njih namreč ne bi bilo posla. Stranke so razlog, zakaj organizacija obstaja. Če ponujamo prave izdelke/storitve po pravi ceni in pod pravimi pogoji in držimo svojo obljubo, bo stranka zadovoljna in vse bo ok?

stranka

Kaj pa, če bi za stranke poskrbeli tako, da ne bi bili samo zadovoljni, ampak bi bilo njihovo življenje zaradi naših izdelkov in storitev dejansko bolj preprosto, varno, zdravo, bogatejše, imelo bi več smisla, bolj bi se zabavali; skratka bilo bi boljše?

Gre za miselni premik iz racionalnega koncepta skrbi za zadovoljstvo strank do bolj čustveno obarvane skrbi za srečo strank.

Copy of Copy of Prični svoj dan…srečen

Srečni zaposleni prinašajo srečne stranke

O tem, kako pomembno je, da so zaposleni srečni, smo že pisali. Če si srečen, si tudi bolj učinkovit, hkrati pa tudi bolj uspešen pri delu.

Ljudje, ki smo srečni pri delu, imamo radi svoje delo, imamo radi ljudi, s katerimi delamo in za katere delamo, smo polni energije, smo motivirani, zaupamo sebi in drugim, radi naredimo “dodaten korak” pri svojem delu. Ker je srečnim zaposlenim bolj mar za druge in imamo nekako naravno željo, da osrečimo druge, tudi bolje poskrbimo za stranke.

Srečni zaposleni osrečujemo stranke, ker smo tudi sami resnično srečni.

Kako osrečiti stranke?

Zakaj je oglaševalska brošura za nekaj, kar se prodaja običajno lepo oblikovana, barvita, tiskana na bleščečem papirju, navodila za isti izdelek pa so pogosto črno bela in tiskana na cenenem tankem papirju? Zato, ker je osnovni cilj večine podjetij prodaja – plačan račun.

Pa poglejmo nekaj primerov. Pri podjetju WD 40 imajo že v filozofiji zapisano, da je njihov namen ustvarjati pozitivne trajne spomine na reševanje problemov v delavnicah, tovarnah in domovih širom sveta. Na svoji spletni strani pokažejo primere, kako so stranke uporabile njihove izdelke, da so rešile številne probleme.

Kako pa za stranke skrbijo pri Zappos-u, spletnemu prodajalcu obuval in oblačil z 1500 zaposlenimi iz Las Vegasa? Ko si stranka zaželi izdelek, ki ga nimajo na zalogi, jim le tega pomagajo najti pri konkurenci. Ker je to najboljše za stranko v tej dani situaciji. Res je, da lahko izgubijo en nakup, na dolgi rok pa se stranke spomnijo, kako so jim pomagali in se vrnejo k njim.

Ne samo, da stranki izboljšamo življenje, tudi mi smo srečni, ker smo naredili nekaj dobrega in ne nazadnje je dobro tudi za posel, saj se srečne stranke raje vračajo in nakupujejo pri nas, priporočijo te drugim, oprostijo napake, jih celo pozabijo, ostanejo pa z nami tudi, če nekdo ponudi konkurenčni izdelek po nižji ceni.

Vsaka interakcija, ki jo imamo s stranko, je priložnost, da se povežemo s to osebo in jo naredimo malo bolj srečno, tudi s preprostimi stvarmi kot je npr. kompliment, kratek klepet o skupnem interesu, šala, nasvet. Že to, da vidimo stranko, še posebej, da vidimo nekaj pozitivnega, lahko naredi razliko in polepša dan osebi v svetu, kjer se ljudje počutijo vse bolj izolirani in osamljeni. Tako kot velja pri Disneyju; tam nisi stranka, ampak si gost.

feedback-1977987

Komuniciranje, zaupanje in sreča – koktajl za uspeh?

Zaupanje osrečuje ljudi. Srečni ljudje pa se obnašajo drugače in njihovo obnašanje vpliva na družbeno strukturo in kulturo, vpliva na poslovanje podjetij in stanje v državi. Ljudje s seboj prinesejo svojo energijo, značilnosti, ki vplivajo na druge, se z njimi povezujejo in ustvarjajo nove trenutke. Zaupanje obstaja, ko verjameš v tisto najboljše v ljudeh. In jih ne obravnavaš, kot da bi ti hoteli škoditi.

dna-1889085Zaupanje mora biti zapisano v DNK podjetja

Aldous Huxley je nekoč rekel, da sreče ne dosežemo, če jo vedno iščemo in hitimo k njej; sreča je stranski produkt vseh naših aktivnosti, je potovanje in to, kar se nam zgodi in kar občutimo. Tudi gradnja zaupanja ne more biti izolirana dejavnost, biti mora del vsake odločitve in dejanja; tako vodij kot drugih zaposlenih.

Recimo, da si vodje ob tem, da spremljajo številke o rasti kapitala, o prodaji, o uspešnosti, postavijo tudi vprašanje, kako to vpliva na njihove zaposlene. Ali pa, da novosti predstavijo najprej zaposlenim, jim omogočijo komentarje in tako pridobijo najprej mnenje tistih, ki podjetje najbolje poznajo. Šele potem poiščejo pogled analitikov in novinarjev. Nike svojim zaposlenim omogoči, da prvi vidijo oglase, se seznanijo z aktivnostmi na področju družbene odgovornosti, spoznajo nove izdelke. Ali pa upoštevajo mnenje ekipe, katere del bo postal novi zaposleni. Ekipa pomaga že pri pripravi opisa delovnega mesta, preden pričnejo iskati, vključijo jih v intervjuje s kandidati in pri izbiri upoštevajo tako znanja in sposobnosti kandidata kot tudi  kompatibilnost z ekipo.

Takšna vključenost zaposlenih gradi trdno zaupanje, zaposleni pa občutijo tudi srečo. Ponosni so na svoje delo, odprto in odkrito komunicirajo ter prevzemajo vlogo varuha in ambasadorja podjetja, delajo tako, kot da bi bilo podjetje njihovo.

Pomanjkanje zaupanja pa spodbudi popolnoma nasprotna občutja. Ljudje se potegnejo vase, ne komunicirajo odprto, so polni zamer in delajo tako malo, kot se le da.

bridge-2892681Zaposleni v organizacijah z visokim zaupanjem so bolj produktivni, imajo več energije za delo, bolje sodelujejo med seboj, v podjetju ostanejo zaposleni dlje časa. So manj podvrženi stresu, so bolj zdravi in so bolj srečni v življenju. Vse to pa spodbudi uspešnejše delovanje.

V eni od globalnih raziskav, ki jo je 2016 izvedel PwC, so rezultati pokazali, da je bila več kot polovica direktorjev mnenja, da pomanjkanje zaupanja predstavlja grožnjo za rast podjetja. Večina jih ni naredila skoraj nič, da bi nivo zaupanja povečala, predvsem, ker niso vedeli, kako to sploh narediti.

Najboljši način je, da pričneš pri sebi in postaneš vreden zaupanja. Ponudi samo to, kar lahko narediš, bodi jasen glede tega, kaj ti je pomembno, odkrito govori o realnih zadevah, posebej o šibkostih in napakah ter da zaupaš drugim. Večina ljudi si želi biti dostojnih, dajmo jim priložnost.

Zaupanje je značilnost uspešnega življenja

In prične se kar doma. Nihče ne bi smel otroku obljubiti nekaj, česar ne misli narediti; naj bo dobro ali slabo. Občutek zavrnitve je za otroke lahko pretežak in pogosto vodi v obup ali jezo. Skozi čas pa se otrok nauči, da starševa beseda ni nekaj, na kar se lahko zanese in ji zaupa, ampak da se lahko tudi mimogrede spremeni. To pa lahko močno vpliva na odnos v prihodnosti.

Ko je zaupanje prisotno, se ljudje počutijo varno. Da lahko povedo, kaj mislijo, drugi pa se jim pri tem ne bodo posmehovali. Da lahko tvegajo in pri tem vedo, da je dejstvo, da vsi delamo napake, sprejemljivo. Da je to, kar povedo, zaupno in ne bo razširjeno v javnosti, če tega ne želijo.

Je torej zaupanje ključ do sreče? Po poročanju Svetovnega poročila o sreči (The World Happines Report) so nordijske dežele vsako leto med najbolj srečnimi državami sveta. Nedvomno k temu prispevajo dobra zdravstvena oskrba, enakopravnost, dober izobraževalni sistem, demokracija, varnost, nizka stopnja korupcije v gospodarstvu in politiki. Še ena sestavina njihove splošne sreče pa je seveda zaupanje. V eni od raziskav Prosperity Index so rezultati pokazali, da 74% Norvežanov, 64% Dancev, 60% Fincev in 56% Švedov verjame, da je ljudem možno zaupati.  Andreas Bergh, ekonomist na Lund University in član The Research Institute for Industrial Economics, pravi, da med ljudmi velja, da je večini možno zaupati in to se nanaša tudi na spoštovanje dogovorov in pogodb, na pošteno trgovanje, pošteno obnašanje in seveda na to, da je nekdo vreden zaupanja. Zaupanje se lahko opiše kot občutek varnosti, ki ga spremlja prepričanje, da je nekdo ali nekaj zanesljiv in pošten.

Zaupanje v podjetje olajša posle. Če si strani med seboj zaupajo, da je vsaka transakcija izpeljana tako, da koristi vsem, vse poteka bolj gladko. Ko je zaupanje skupna vrednota, veljajo načela sodelovanja, razumevanja in vedenja, da nihče ne bo spodkopal dejanj druge strani. Zaupanje tudi pozitivno vpliva na stranke. Ko obstaja zaupanje med zaposlenimi in vodji ter s strankami, bo posel cvetel.

20 napačnih prepričanj o delovni sreči – 2.del

20 napačnih prepričanj o delovni sreči – 2.del

 

*Če si zgrešil 1. del, ga najdeš tukaj.

11. Nekateri pač ne marajo »zabavnih« stvari, ki jih podjetja počnejo, da bi zaposleni bili srečnejši.
Drži. Niso vsi za hec, zabavna srečanja in družabne igre. A delovna sreča ni samo žur do jutranjih ur, je veliko veliko več. Je tisoče drobnih stvari. Je pohvala in priznanje za dobro opravljeno delo, je razvoj osebnosti, tvojih spretnosti, občutek pomembnosti, je sproščena atmosfera, zaupanje, nasmeh na obrazih ljudi…. Ne dovoli, da ti »nekateri« blokirajo pozitivno miselnost, ki jo ustvarjaš.

12. Delovna sreča je neumnost, je brezvezna in res nima smisla.
Ne drži.
Je zelo resna zadeva. Dokazano pozitivno vpliva na boljši poslovni rezultati, uspešnejše delovanje v celoti, na prepoznavnost podjetja in njegovih produktov, na zadovoljstvo strank, na znamko delodajalca, zdravje zaposlenih, …

13. Pri delovni sreči gre samo za čustva in ta pridejo in grejo, zatorej niso pomembna.
Ne drži. Čustva so izredno pomembna, ker smo ljudje čustvena bitja. Veliko je raziskav, ki pojasnjujejo, kako vplivajo na naše psiho-fizično počutje in kakšno energijo ustvarjajo znotraj in zunaj nas. Direktno so povezana z zdravjem in splošnim počutjem, odnosi, delovnimi odnosi, produktivnostjo. Zato vpeljite čustveno higieno in se jim nehajte izogibati, ker vas lahko to stane bistveno več, kot si sploh zmorete predstavljati.

14. Delovne ne-sreče ne moreš spremeniti v delovno srečo.
Ne drži.
Kot pravi rek, sprememba je edina stalnica. Zato pogumno. Veliko lahko storiš, samo pripravljen moraš biti nekaj narediti. Dokazano lahko dosežeš veliko z majhnimi koraki. In z majhnimi ali celo ničnimi stroški.

15. Delovna sreča pomeni, da si sebičen na delovnem mestu.
Ne drži.
Ko si srečen, si bolj v podporo sebi in drugim, bolje sodeluješ, več prispevaš k lastnemu in k razvoju drugih. Sreča te naredi bolj radodarnega, empatičnega in bolj razumevajočega.

16. Delovna sreča te poleni.
Ne drži. Srečen si bolj pozitiven, z več veselja in entuziazma se lotevaš reševanja izzivov, ki jih tudi uspešneje rešuješ. Bolj razvit je tvoj »big picture«, ki ga za odličnost vodenja nujno potrebuješ.

17. Sreča pri delu je neobstoječ pojem.
Ne drži.
Veliko je organizacij, kjer so zaposleni srečni. To mislijo samo tisti, ki svojih služb ne marajo.

18. Smisel dela ni v sreči, ampak v resnosti, profesionalnosti in doseganju rezultatov.
Delno drži.
Je pomembno, ampak, ponovimo, srečni zaposleni delajo bolje v vseh možnih smislih, so bolj zavzeti, bolj osrečujejo stranke, dosegajo boljše rezultate in nasmeh na njihovih obrazih ne pomeni neprofesionalnosti.

19. Čustva ne sodijo na delovno mesto.
Ne drži.
Čustva so del nas, so kot mišice, kot zrak ki ga dihamo. So osnova naših vzgibov, vedenja in odločilna v vseh procesih odločanja. Njihovo ignoriranje in zatajevanje pa ubija, ne samo delovne sreče, ampak človeka in vse odnose kot take.

20. Če pričakuješ delovno srečo, boš razočaran.
Delno drži. Namesto, da jo pričakuješ, jo (so)ustvarjaj. In zakaj pa ne bi imel delovne sreče? Zakaj bi sprejel slabše kot to? Misliš, da si zaslužiš slabega šefa, slabe sodelavce, slabo plačo, nobenega razvoja,….? Ne. Potem naj bo delovna sreča tvoj karierni cilj. Če si vodja, naj bo le ta strateški cilj tvoje organizacije.

Zatorej, veselo na delo. Prijetne praznike želim in naj se tvoja delovna sreča znajde tudi na katerem od seznamu želja, ki ga boš poslal Božičku ali Dedku Mrazu. Ali še bolje, najdi »dobrega moža« v sebi in si željo uresniči kar sam.

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

 

20 napačnih prepričanj o delovni sreči – 1.del

blog8 2

Odkar je Paleta znanj partner danskega podjetja Woohoo Inc., vodilnih svetovno priznanih strokovnjakov na področju delovne sreče, skoraj ne mine teden, ko ne bi pregledali kaj iz njihove bogate zakladnice znanja. Izkušnje, ki jih delijo, so vredne veliko. Še posebej, kadar se z izzivom, kako pojasniti delovno srečo, srečuješ v okolju, kjer je tema še precej velika neznanka.

Kar se dogaja njim, se dogaja tudi nama. Velikokrat pojasnjujeva, kaj delovna sreča sploh je, v čem se razlikuje od zadovoljstva in zakaj je koristna in dobrodošla tako posamezniku kot organizaciji. In da, tudi mi dve se srečujeva s tem, da ljudje preprosto odmahnejo z roko in koncept delovne sreče že v kali zatrejo. Bodisi v njem ne vidijo smisla, se jim zdi brezvezen in nedosegljiv, bodisi ne želijo o njem razmišljati, nimajo volje za spremembe in ne želje po novih znanjih. Ali pa bi želeli biti delovno srečni, pa so napačno prepričani, da je delovna sreča samo iluzija in niso pripravljeni narediti ničesar, da bi se kaj spremenilo. Prav udobno so nameščeni v svoji coni udobja (da, tudi slabo udobje je udobje), kjer se igrajo s svojim življenjem in celo z življenjem drugih. Svojih sodelavcev, zaposlenih, partnerjev, otrok.

Pa vendar, kot smo že kdaj zapisali, delovna sreča ni loterija, je način življenja, je prihodnost dela in do nje je upravičen in si jo zasluži vsak posameznik.

Povzeto po izkušnjah naših partnerjev, v kombinaciji z našimi razmišljanji, smo tokrat pripravili listo nekaj najpogostejših zmot o delovni sreči. Upamo, da vas »kontre« podprejo v vašem prizadevanju za spremembo.

20 zmot (in resnic) o delovni sreči:

1. Delovne sreče ne moreš definirati, zato je nima smisla poskušati doseči.
No, ne bo držalo. Znanstvenih definicij je dovolj. Tudi naša Petra jo je v prvem adventnem blogu »Kaj je delovna sreča?« prav lepo opisala, pojasnila in definirala. Možnost določanja je seveda tudi stvar vsakega posameznika in prav je tako. Tako, kot si določite, kaj je za vas lep dan ali dober življenjski sopotnik, si dajte definirati še to, da vam je ne bodo drugi. Kot so vam (nam) že veliko drugega.

2. Delovne sreče ne moreš izmeriti.
Ne bo držalo. Kako da ne? Preprosto vprašaš. Kot vprašaš prijatelja, ali je srečno zaljubljen ali ne. Odgovor je precej preprost. Ali si ali nisi. Zaljubljen, srečen pri delu… Lahko tudi oceniš stopnjo delovne sreče na lestvici od 1-10. Kakšen je tvoj rezultat?

3. Ne vemo, kaj ljudi dela srečne na delovnem mestu.
Ne drži. Zelo dobro vemo. Veliko raziskav je bilo opravljenih, ki nam dajejo odlične in kredibilne informacije o tem, zakaj in kdaj so ljudje srečni pri delu. Vemo, da so ključni dejavniki doseganja na primer način vodenja, odnos vodje in dobri sodelavci, vedenje, da tvoje delo nekaj pomeni, avtonomija pri delu, razvoj spretnosti…

4. Ljudje ne vedo, kaj jih dela srečne pri delu.
Argument do neke mere celo drži. Po raziskavah sodeč, je to posledica predvsem privzgojenih vzorcev in prevzetih prepričanj, ki izhajajo iz družbene in ekonomske naravnanosti v kulturo dela, ki kot edino vrednoto časti rezultat ali delo samo. Zato se izobražujte in ozaveščajte sebe in zaposlene o pomembnosti le te.

5. Vsak je drugačen, zato ne moremo narediti vseh srečnih.
Res je. Zato se je potrebno potruditi in spoznati svoje zaposlene in njihove potrebe zadovoljiti. Tako, kot zadovoljuješ različne potrebe svojih strank. Naj bodo zaposleni tvoja najpomembnejša stranka.

6. Če imaš rad svojo službo in jo boš izgubil, boš zelo žalosten.
Drži. In zato ne boš izbral tega, kar imaš rad? Torej je boljše, da si nesrečen pri delu, da ne boš preveč žalosten, ko je ne boš več imel? A partnerja si si tudi izbral v skladu s to filozofijo? Samo vprašamo.

7. Siliti ljudi k doseganju delovne sreče je napaka.
Drži. Siliti nekoga k nečemu je vedno narobe. Ustvarjati okolje, kjer bodo ljudje radi delali, pa nikoli.

8. Fokus na delovno srečo te dela nesrečnega.
Delno drži. Ampak samo kadar se sekiraš, zakaj nisi srečen pri delu. In igraš žrtev. Namesto tega se fokusiraj na to, da je lahko bolje in kako boš do tja prišel. Nato naredi nekaj, da jo dosežeš. Z majhnimi koraki se daleč pride.

9. Delovna sreča je zasebna stvar, ki se nikogar ne tiče.
Ne drži. Razen, če si sam na tem planetu? Kadar nisi srečen, delaš slabše, svojo slabo energijo pa širiš med druge, ki jim tako jemlješ prostor in čas za bolj srečno življenje. In to ni zasebna stvar.

10. Imam pravico biti nesrečen pri delu.
Drži. Ampak zakaj bi bil? A ni lepše živeti, če greš z nasmehom na delo in se imaš preprosto »fajn«. Če sem »šef«, te imam zaradi tega tudi pravico odpustiti? Zapomni si, da lahko samo ena taka oseba mentalno »pokopa« celotno ekipo, brez da bi mignila s prstom.

* Nadaljevanje naslednjo nedeljo, v tretjem adventem blogu…

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin