Nikoli prepozno

Nikoli prepozno

Kadar govorimo in razmišljamo o delovni sreči, se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem, ali je to, kar počnemo tisto, kar nas osrečuje? In kaj sploh je tisto, kar nas dela srečne? Kaj je naše poslanstvo, smisel našega dela in življenja nasploh?

Na svoji karierni poti se namreč ljudje iz različnih razlogov žal pogosto ne odločijo za njim najbližjo izbiro in izberejo »po pameti« in ne »po srcu«. Seveda s tem ni nič narobe, če nam je lastna pamet blizu in če znamo imeti radi tisto, kar počnemo, kadar ne delamo, kar prav zares strastno ljubimo. Če ste si kdaj skrivaj pogrizli kak noht, ker vaš prijatelj že od vrtca naprej točno ve, kaj si želi postati, in je to seveda tudi postal, in se zdi, da živi svoje sanje? Ali, ker soseda s sto odstotnim fokusom skrbi za svojo zelenico, medtem ko vam lepo uspeva plevel in vam včasih celo uspe odkriti kakšno regratovo rumeno cvetko? Lahko takoj pospravite štoparico in prenehate s sekiranjem samega sebe. Zakaj? Vaš prijatelj in soseda sta namreč izjemi, ki potrjujeta pravilo – v resnici kar okoli 75% ljudi v času prvega kariernega izbora ne ve, kaj in na kakšen način bi radi to v življenju počeli. Prav tako večina ljudi po svoji karakterni tipologiji sodi med tiste, ki jih v življenju veseli, osrečuje in zanima pestra paleta stvari skozi različna življenjska obdobja.

Vsakdo od nas ima zato določene prednosti v kolesju (delovnega) življenja in v njem smo vsi zmagovalci, če znamo to ceniti, spoštovati in povezovati.

Če sodite med tiste, ki so s svojim delovnim življenjem res nezadovoljni, si dajte nastaviti budilko, skuhajte si kavo in morda že danes naredite prve korake k boljšemu jutri. V ta namen smo za vas izbrali 10 kratkih in sladkih vprašanj, ki lahko nežno »potisnejo« na pot do ustvarjanja večje delovne sreče. Za popotnico pa si prosim zapomnite:

  • sreča je vaša temeljna pravica,
  • ne obstajajo pravilni ali napačni odgovori, samo vam lastni ali ne in
  • nikoli niste pre-pozni, pre-stari, pre-mladi, pre-vitki, pre-nizki ali pre-karkoli, da ne bi mogli spremenili sebe in sveta okoli vas na bolje.

 

blog15 10 vprašanj

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Advertisements

Zadovoljni, zavzeti ali srečni zaposleni?

Pri spodbujanju koncepta delovne sreče kot načina življenja v podjetjih vseh vrst in kot nadgradnje organizacijske kulture, se velikokrat pojavi razmišljanje, da so zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost in delovna sreča ista stvar, v novi preobleki. Ker v Paleti znanj verjamemo, da temu ni tako, sem se odpravila na raziskovanje. In za mnenje sem poprosila tudi svoje Facebook prijatelje.

Prijatelji so povedali

Zadovoljstvo, zavzetost in delovna sreča so res precej povezani, pa vendar so tudi precej različni. Kdaj se boljše počutiš? Če rečeš, da si zadovoljen s svojim delom, če rečeš, da delaš zavzeto, ali če rečeš, da si srečen pri svojem delu? Meni je nedvomno najboljše, ko sem srečna.

Zadovoljstvo in/ali delovna sreča?

Zadovoljstvo z delom predstavlja to, kar si misliš o njem in temelji na razumski  presoji. Delovna sreča predstavlja to, kar čutiš glede dela, kako se počutiš pri delu in ali pogosto doživljaš pozitivna čustva kot so recimo ponos, sreča, hvaležnost.

Čustva na delovnem mestu?

Ljudje smo čustvena bitja. Čustva so neposredno povezana z zdravjem in splošnim počutjem, odnosi, delovnimi odnosi, produktivnostjo. So del vsakega med nami, so kot mišice, kot zrak, ki ga dihamo. So osnova naših vzgibov, vedenja in odločilna v vseh procesih odločanja. Njihovo ignoriranje in zatajevanje pa “ubija”, ne samo delovne sreče, ampak človeka in vse odnose kot take.

Zadovoljstvo z delom pove, kaj si zaposleni mislijo o svojem delu, ko pogledajo njegove posamezne komponenente kot so plača, vsebina dela, čas, ki je potreben za prevoz na delo, načrti za upokojitev, bonitete,… Ali so zadovoljni s tem, kar imajo?

Zadovoljstvo je razumsko in običajno temelji na primerjavi z drugimi. Ali dobim več kot moji sodelavci? So delovni pogoji tukaj boljši kot tisti pri konkurenci?

Zadovoljstvo sporoča, da so stvari ok, je manj čustveno in bolj objektivno.

Delovna sreča, na drugi strani, pove, kako se ljudje počutijo pri svojem delu. So srečni, ponosni, spoštovani, motivirani? Ali pa so pod stresom, nervozni, razočarani, frustrirani?

Občutek sreče je natančno to, kar izboljšuje uspešnost. Psihološke, sociološke in nevrološke študije kažejo, da ko imajo zaposleni dober dan, so bolj produktivni, ustvarjalni, motivirani in bolj polni energije. Srečni zaposleni so tudi boljši pri delu v timu, bolje prodajajo in so bolj prijazni do strank. Na kratko, srečen zaposleni je sanjski zaposleni.

Sreča je tudi čustvo, ki nalezljivo vpliva na vse okoli nas. Prav tako spodbudi sproščanje hormonov dopamina in oksitocina, kar poveča ustvarjalnost, razvija kognitivne sposobnosti, sodelovanje in timsko delo.

Samo zadovoljstvo ni dovolj

Veliko zaposlenih je zadovoljnih, niso pa srečni. Zadovoljni so tisti, ki so že dobili to, za kar so prosili. Imajo razumne plače, bonuse, načrte za upokojitev. Za brezplačne masaže na delovnem mestu in v višino prilagodljive pisalne mize je porabljeno že pravo bogastvo. Rezultati pri letni oceni zadovoljstva z delom so zadovoljivi, recimo okoli 4,3. Zaposleni naredijo svoje delo, razmeroma dobro, toda ne prinesejo novih idej, ne kažejo navdušenja nad ničemer, redko proaktivno naredijo dodaten korak za stranko ali podjetje. Ljudje dobijo vse to in rečejo: “Super, da smo to dobili.” In so še naprej nezadovoljni, saj jih to ne motivira. In potem se oglasijo direktorji: “Poglejte, kaj vse smo vam dali, pa še vedno niste zadovoljni! Tako nehvaležni ste.”

Povišanje plače ne potegne za seboj zadovoljstva. Dokazano je, da si že po dveh do treh tednih od povišanja ljudje ponovno pričnejo želeti višjo plačo. Ima pa višina plače nedvomno vpliv: če zaposleni čuti, da je plača prenizka, nepravična ali nerazumna, lahko postane nezadovoljen.

Seveda je potrebno zadovoljiti pogoje, da so zaposleni zadovoljni. Dobiti morajo plačo, ki ustreza njihovi vrednosti, napredovanje ali bonus, ki si ga zaslužijo. Toda zadovoljstvo samo po sebi ne bo vodilo k pozitivnim rezultatom pri delu – to je samo osnova, na kateri gradimo delovno srečo.

Kljub temu, da zadovoljstvo ni ultimativna strategija odličnega sodobnega podjetja, je še vedno zelo visoko med cilji, ki si jih postavljajo vodstva. Razloge lahko iščemo v tem, da tako počne večina njihovih kolegov in navada, pravijo, je železna srajca. Zadovoljstvo je tudi preprosto meriti. Roko na srce, tudi čustva je mogoče meriti, potrebno pa je več kot samo razdeliti doooolg vprašalnik enkrat na leto. In preden se rezultati predstavijo, je večina problemov že mimo ali pa so se razrasli v večje razsežnosti in sedaj terjajo popravljanje. Ne pa sprotno prilaganje. Pa še nekaj je, precej preprosto je izboljšati zadovoljstvo pri delu. Najpogosteje je to vprašanje, koliko bo podjetje odprlo denarnico in zasipalo zaposlene z bonusi, sadjem, kavo, sladoledom, masažami,…

fruit-3439189.jpg

Graditi delovno srečo v podjetju je bolj zahtevna naloga. Je bistveno cenejša, zahteva pa veliko osebne predanosti tako vodij kot vseh zaposlenih. Več delovne sreče je pot do boljšega delovnega življenja za zaposlene in boljših rezultatov za podjetje. Veliko časa namreč preživimo na delu. Delo je eden od treh najpomembnejših dejavnikov za življenjsko srečo. Ljudje, ki so srečni pri delu, bolje delajo. In ko delaš to, kar imaš rad, si tudi uspešen.

Kaj nas naredi srečne pri delu? Plača? Bonitete? Napredovanje? Dober avtomat za kavo? Nič od tega. Osrečijo nas rezultati – ko vidimo, da smo s svojim delom nekaj spremenili, ko smo ponosni na to, kar delamo, ko imamo občutek, da smo naredili res nekaj dobrega in pozitivno prispevali. To niso kljukice na “to-do seznamu”.

Osrečijo nas tudi odnosi – ko imaš rad ljudi, s katerimi delaš. Vse je lažje, če se imaš rad in ko poznaš osebo za strokovnim nazivom, ali ko imaš odmor za malico in si vzameš čas, da se pogovarjaš še o čem, razen o delu. Vedno več ljudi namreč preskoči odmore in malica pri svoji mizi ter tako izgubi priložnosti za dobre odnose.

Zavzetost in/ali delovna sreča?

Koncepta, ki sta si v bistvu še bolj podobna. Izid je približno enak – srečno, uspešno in produktivno podjetje. Razlikujeta se predvsem po tem, da je sreča predvsem v rokah zaposlenih. Samo ti se namreč odločiš ali boš srečen ali ne in kakšen bo tvoj odziv na neko situacijo.

Kot pravi Abraham Lincoln: “Srečen si toliko, kot si to dovoliš.”

Zavzetost zaposlenih pa je predvsem v rokah delodajalca, nekoga, ki je odgovoren, da zaposlene vključi v zadovoljivo delovno izkušnjo in produktivno delovanje, ki prinaša dohodke. Zato podjetje zaposli prave ljudi, upravlja z njihovimi pričakovanji in jim zagotavlja vse potrebno, da lahko odlično delajo. Pa vendar; ne-srečni zaposleni se ne bo odzval na takšna prizadevanja. Dejstvo je, da če se ne počutiš dobro pri svojem delu in ga ne maraš, bo izjemno težko na dolgi rok biti odličen, uspešen, produktiven, motiviran, zavzet…

Ali torej delovna sreča spodbuja zavzetost? Je delovna sreča vir, ki posamezniku omogoča uspešno soočanje z doseganjem zahtev na delovnem mestu? V današnjem času so le te vedno večje. Od zaposlenih se pričakuje, da naredijo več z manj časa, denarja,… Ko zahteve in viri niso v ravnotežju, je večja verjetnost, da ne bodo doseženi vsi roki, da bodo projekti neuspešni in da bodo zaposleni izgoreli. Velik neizkoriščen potencial je delovna sreča. Delovna sreča je ključno gonilo za vse ostalo.

amusement-2456905

 

 

Kdo je vaš MVP?

Kdo je vaš MVP?

Pred nekaj dnevi sem obiskala delavnico, kjer je pogovor med drugim nanesel na sprejemanje raznolikosti zaposlenih. Na definicijo in razlike med težavnim in najkoristnejšim zaposlenim. O lastnostih prvega in drugega bi najbrž lahko govorili ure. Tudi popisali najbrž kar nekaj strani. Z vidika delodajalca je to lahko tudi precej relativna zadeva, saj kar nekomu predstavlja angela in dobrodošel izziv za drugega predstavlja resno motnjo in hudiča v preobleki.

V današnjem konkurenčnem okolju, ki pri nas kar precej otežuje tako nabor kot izbiro delavcev, bi moral biti cilj vsake organizacije, da rekrutira, identificira in poskuša v svojem okolju zadržati tiste zaposlene, ki jih razpozna kot take, ki lahko tako organizaciji kot ekipam doprinesejo neko dodano vrednost. Pri čemer je odgovornost ustvarjati okolje prosperitete v prvi vrsti na strani vodstva, zato je dobro vedeti in poznati tiste lastnosti, ki MVP-je med zaposlenimi odlikujejo.

In kako jih v svojih vrstah prepoznate?

  1. Živcirajo vas kot sam hudič, ker razmišljajo s svojo glavo, razpoznavajo izzive, s katerimi se organizacija srečuje, imajo veliko idej in nenehno iščejo možnosti za izboljšave. Zmeraj so proaktivno kak korak naprej (tudi pred vami) in ne bojijo se prevzeti iniciative. Seveda vas o tem tudi redno obveščajo, vas redno »izzivajo«, redno »ugovarjajo« in tako naprej.

  2. So pozitivno miselno naravnani, na delo prihajajo dobro razpoloženi, z nasmehom na ustih in širijo dobro voljo kot pravi angeli. S svojim odnosom do življenja ključno pripomorejo k večji stopnji zaupanja v svojem okolju, pomembno pripomorejo k hitremu sprejemanju sprememb in njihovi adaptaciji v ekipi.

  3. So zanesljivi, odgovorni in fleksibilni, svoje naloge opravijo, kot se spodobi in v dogovorjenem času. Pogosto nase prevzamejo (na svojo škodo) tudi naloge koga manj vestnega, saj je njihov cilj uspešno dokončana naloga ali pravočasno zaključen projekt.

  4. Imajo integriteto, so odkriti in se ne pretvarjajo – ne na delovnem mestu ne doma. Živijo in delujejo v skladu s svojimi pozitivnimi vrednotami in zmeraj izberejo, kar je prav. Enako pričakujejo od svojega delodajalca, člana ekipe, partnerja, prijatelja.

  5. So odlični ekipni igralci, zelo dobro komunicirajo in se nenehno učijo. Zato vrhunsko delujejo v timu, kjer so pogosto zelo dobri vodje, podpora, mentorji članom in prijatelji.

Za takšne zaposlene bodite še posebej hvaležni. In ko iščete ali izbirate, se zavedajte, da le ti predstavljajo glavno gonilo napredka in pozitivnih sprememb, ki so lahko dolgoročno koristne za vso delovno skupnost, ki pod streho vaše organizacije biva. Pa tudi širše. Oni so tisto ključno neotipljivo premoženje, ki generira tistega otipljivega. Če se s strani takšnih zaposlenih počutite ogrožene, dajte svojemu egu rdeč karton, naj obsedi za avt linijo, vi pa začnite uživati v predstavi svojih MVP-jev.

Delovne sreče bo veliko več.

*(MVP – most valuable player/najkoristnejši igralec)

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Kako za delovno srečo poskrbimo sami in to kar na 10 načinov?

Če smo v enem prejšnjih zapisov govorili o tem, kako lahko vodje skrbijo za delovno srečo, tokrat pišemo o o tem, da se delovna sreča najprej začne pri slehernem med nami. Z dejanji, ki jih narediva ti in jaz, tukaj in sedaj. Govorili bomo o stvareh, ki delujejo skoraj v vsakem podjetju, na vsakem delovnem mestu, o stvareh, ki spreminjajo, so preproste, zabavne, učinkovite in omogočajo hitre rezultate.

Osrečujemo druge

Eva je po dolgem dnevu zapuščala službo. Bila je ena od zadnjih in morala si je priznati, da ni preveč uživala v dnevu. Sodelavci so bili tako zatopljeni v svoje delo, da se niso brigali za druge. Pred odhodom je odšla še v kuhinjo, da opere lonček za kavo. Opazila je, da je ob umivalniku lonček sodelavke Sandre, ki ga je pozabila umiti. Zato je to naredila Eva in zraven dodala listek, na katerem je pisalo »Želim ti lep dan.«, narisala je še smeška in listek dala v lonček. Potem je odšla domov.

Naslednje jutro se je Sandra skozi pisarne sprehodila z velikim nasmehom na obrazu in spraševala, kdo ji je naredil tako čudovito stvar, ki ji je polepšala jutro. Ko je Eva povedala, da je bila ona, se ji je Sandra toplo zahvalila in še dolgo je nosila nasmeh na obrazu.  

blog 2005

Samo minutka je bila potrebna, da je Patricija sodelavko osrečila za cel dan. Preverjeno – najboljši način, da si srečen je, da osrečiš druge. Sreča je nalezljiva, zato več srečnih ljudi okoli tebe pomeni več sreče zate. Če osrečiš druge, je tudi veliko možnosti, da ti bodo to vrnili in te osrečili. Nekomu lahko prineseš kavo, mu na mizo nastaviš listek s prijaznim sporočilo, ponudiš svojo pomoč,… Preprosto je. Poskusi, dela čudeže.

Skrbimo za sestanke s pozitivnim začetkom

Nekoč so skupino ljudi prosili, da na sestanku razpravljajo o sporni temi in dosežejo konsenz. Eden od sodelujočih je bil najet igralec, drugi za to niso vedeli. Njegova naloga je bila, da se vedno oglasi prvi. V polovici poskusov je moral najprej reči nekaj pozitivnega, v drugi polovici nekaj kritičnega. V nadaljevanju pa je sodeloval v razpravi kot vsi ostali.

WWW_hands-2847508.jpg

Poskus je pokazal, da če je na sestanku bilo najprej izrečenega nekaj pozitivnega, se je razprava obrnila v bolj konstruktivno smer in bolj verjetno je bilo, da se doseže konsenz. Ko je bila uvodna trditev kritika, je razpoloženje postalo bolj sovražno, ljudje so bili bolj prepirljivi in konsenz je bil malo verjeten. Raziskovalci so zaključili, da ima začetek sestanka velik vpliv na potek le tega, na ton razprave in na to ali bo skupina dosegla konsenz ali ne.

Pišemo dnevnik delovne sreče

Ob koncu vsakega dneva, preden greš domov, zapiši pet stvari, ki so te ta dan osrečile pri delu. Pomembno je, da si vzameš nekaj minut in se spomniš, kaj je bilo dobro. Velike ali majhne stvari, samo da so polepšale dan. Dobra malica, dosežen rok, pogovor s prijaznim sodelavcem, … Če ne moreš našteti pet stvari, jih zapiši, koliko lahko. Pa tudi, če je samo ena. Mogoče pa je bil slab dan ali pa bo potrebno poiskati novo delo…

write-593333.jpg

Zakaj bi to počel? Recimo, da si skozi dan imel deset dobrih in eno slabo izkušnjo. Če greš domov in razmišljaš samo o slednji, si boš le to tudi zapomnil in dan bo ostal v spominu kot slab. Veliko ljudi ima namreč nagnjenost, da si bolj zapomni negativne kot pozitivne stvari. Zato je še posebej pomembno poskrbeti, da v spominu ostanejo dobre izkušnje.

Prednost damo dobrim stvarem

V nekem podjetju so ugotovili, da so postali glede vsega izjemno kritični. Nič čudnega, saj večina njihovega dela predstavlja odpravljanje in iskanje napak. Večina zaposlenih je bila inženirjev, naučenih, da razmišljajo o vsem, kar lahko gre narobe.

Problem je bil v tem, da so bili pogovori in sestanki neprijetni in včasih celo hudobni. Nihče se ni več skoraj z ničemer strinjal in ljudje so nenehno dlakocepili glede idej drugih.

WWW_approval-15914.jpg

Odločili so se za preprosto pravilo – najprej dobre stvari. Ko je nekdo podal predlog, se ni bilo potrebno strinjati. Najprej je bilo potrebno povedati, s čim se strinjaš in šele potem, s čim se ne. To je naredilo razprave bolj konstruktivne in zabavne. In ugotovili so, da so v 80 odstotkih na isti strani, razhajajo se samo v manjših podrobnostih.

Razmisli o tem pravilu. Najprej povej, s čim se strinjaš. Potem povej, s čim se ne strinjaš. Tudi, če to ne more obveljati kot pravilo v tvojem podjetju, lahko upoštevaš v svoji komunikaciji.

Pohvalimo

V podjetju Kjaer Group, ki prodaja avtomobile v državah v razvoju, so pred nekaj leti pričeli s posebnim običajem. Imajo velikega plišastega slončka, ki ga vsak zaposleni lahko podari drugemu. Seveda z razlago, zakaj si to zasluži. Nagrajenec dobi slončka za nekaj dni in ker je visok kakšnih 60cm, ga je težko spregledati, ko sedi na pisalni mizi. Sodelavci, ki hodijo mimo, ga takoj opazijo. »Hej, dobil si slončka, kaj si naredil?« To pomeni, da se dobre zgodbe in prakse širijo in velikokrat izmenjajo. Odličen, preprost in poceni način spodbujanja učenja ter delovne sreče.

elephant-428287.jpg

Pohvala je lahko najbolj učinkovita metoda, da osrečiš ljudi in kar je pri tem odlično je, da zanjo ne potrebuješ denarja in tudi ne veliko časa.

Dobra pohvala se nanaša se na konkretno stvar in ni samo pohvala zaradi pohvale, vedno je zraven tudi razlog. Pohvaliti je potrebno takoj, ko se razlog pojavi, biti pa mora prilagojena osebi, ki jo pohvališ, torej, biti mora osebna.

blog 2005 02

Nekatera podjetja prakticirajo filozofijo »Ujemi ljudi, ko delajo napake in jih hitro kaznuj«. Filozofija »Ujemi ljudi, ko delajo prave stvari in jih hitro pohvali« jih osreči bolj verjetno. To ne pomeni, da ne moreš kritizirati ljudi in jih popraviti, ko naredijo napako. V bistvu, če je to, da jih pohvališ, ko delajo dobro, del organizacijske kulture, so bolj odprti in naklonjeni kritiki.

Pomembno je, da ima tvoje delo smisel

Popotnik hodi po vroči prašni cesti in naleti na tri možakarje, ki sekajo kamenje. Prvi izgleda nesrečno, kot da si želi, da bi bil nekje drugje. Nič čudnega, vroče je, delo je težko in neprijetno. Popotnik ga vpraša, kaj dela in možakar mu odgovori, da seka kamenje.

Drugi mož izgleda še kar srečen. »Kaj delaš?« ga vpraša popotnik. »Sekam kamenje, da bi zaslužil za svojo družino.«

Tretji možakar deluje res srečno. Kamnom posveča popolno pozornost, pozorno in previdno jih seka na manjše delce. Ko se ustavi, da bi naredil požirek vode, ga popotnik vpraša, kaj dela. Ponosno pove, da gradi katedralo.

Stara klišejska zgodba, ki pa lepo povzame kakšne so naše možnosti:

  • delo zate nima nobenega smisla,
  • delo ima smisel, ker zaslužiš denar zase in za družino,
  • delo ima samo po sebi smisel, verjameš, da delaš nekaj velikega ali da izboljšuješ svet.

Smisel je pomemben za delovno srečo. Če veš, kako tvoje delo prispeva k uspehu podjetja, razvoju lokalne skupnosti ali boljšega sveta, si ponosen. In srečen.

Da odkriješ smisel svojega dela, se vprašaj:

  • koga osrečujem v podjetju?
  • Koga s svojim delom osrečujem izven podjetja?
  • Koga osrečuje podjetje in kako jaz prispevam k temu?

Reci dobro jutro in nasvidenje

Alexander Kjerulff iz Woohoo Inc. razlaga svojo izkušnjo: »Nekoč sem bil svetovalec podjetja, kjer so imeli nenavaden običaj. Vsi zaposleni so se za dobro jutro rokovali. Vsakič, ko si zjutraj naletel na sodelavca, si ga pozdravil ne samo z »dobro jutro«, ampak si se z njim tudi rokoval. Kot nekdo “od zunaj” sem se najprej počutil čudno, kmalu pa mi je postalo popolnoma naravno in včasih sem se tega celo veselil. Pozdravljanje ljudi ni bilo samo “zamomljan dobro jutro izza ekrana”, moral si vstati in podariti tej osebi svojo popolno pozornost. Bilo je zanimivo gledati, kako je tak pozdrav podiral ovire med ljudmi in vsak dan sproti vzpostavljal dobre odnose. Težje je namreč biti jezen na nekoga, ki si ga isto jutro pozdravil s krepkim stiskom roke.”

pexels-photo-573565.jpeg

Zato zjutraj, ko prideš na delo, naredi krog med sodelavci in pozdravi prav vsakega. Ko drugi pridejo za teboj, si vzemi trenutek in jih pozdravi s vso pozornostjo. Enako naredi tudi, ko odideš.

Še eno preprosto dejanje, ki poskrbi za spremembo v odnosih v podjetju. Ljudje se počutijo bolj povezani med seboj in skozi dan boljše komunicirajo.

Vsak dan se nauči kaj novega o sodelavcih

Kaj veš o sodelavcih? Ali veš, koliko otrok imajo? S čim se ukvarjajo v prostem času? Kje so bili nazadnje na dopustu? Bodi radoveden in izvedi vsaj eno novo dejstvo vsak dan.

Spoznaj svoje sodelavce. Odnosi med vami bodo boljši, pozitivni odnosi pa so eden najboljših dejavnikov delovne sreče.

blog 2105 03

 

Zmanjšaj svoje stroške

Ena največjih groženj delovni sreči je, da imaš v svojem življenju preveč stalnih stroškov. Ko si popolnoma odvisen od tega, da domov vsak mesec prineseš dohodek, si ranljiv. Če se delo izkažeza  neznosno, ne moreš preprosto oditi in biti tri mesece brez prihodkov, dokler ne najdeš kaj boljšega. To pomeni, da si ujet in slaba situacija, iz katere je izhod težji, je še bolj neprijetna.

Če zmanjšaš stroške na nivo, ko se zlahka odločiš, da nekaj časa ne boš delal ali pa se sprijazniš z nižjo plačo, si bolj svoboden in lažje bo (p)ostati srečen pri delu. To lahko pomeni manjše stanovanje, manj oblačil, drugačna potovanja, samo en avto,… – vprašaj se, ali je posedovanje teh stvari vredno, da si nesrečen pri delu, kjer preživiš velik del svojega življenja? Če je, se bo pač potrebno sprijazniti s tem, da ostaneš v službi, ki te ne osrečuje.

Upoštevaj dejstvo, da je del tebe tudi tvoje telo

pexels-photo-375878Kot pravi zdravnik Claus Hyldahk, strokovnjak za stres in bolezni, povezane z delom, je večina ljudi, ki misli, da trpijo za stresom, »samo« v slabi kondiciji. Zato se potijo, težko dihajo, njihovo srce razbija in počutijo se slabotne. Razlog ni stres, ampak slabo fizično stanje. Ni potrebno zmanjšati delovnega bremena, pač pa povečati svojo fizično obremenitev.

Pravi tudi, da je človeško telo narejeno za to, da se uporablja. Ljudje smo se razvili iz nomadov in prilagodili smo se nomadskemu načinu življenja, ki vključuje veliko hoje. Narejeni smo zato, da dnevno prehodimo 10 km. Tudi zato je sedenje res slabo za nas. Če prehodiš manj kot 10 km na dan, ima na naše zdravje podoben učinek,  kot če pokadiš eno škatlo cigaret na dan.

Dejstvo je, da vedno več dela temelji na znanju in se dogaja večinoma v glavah ljudi. Zato je uporaba telesa marsikje zminimalizirana  na prenašanje glave od sestanka do sestanka.

 

Sladki problemi in kisla jabolka

Sladki problemi in kisla jabolka

Še nedolgo nazaj je veljalo, da na trgu dela vlada kriza za zaposlene – ponudba delovne sile je v obdobju pred in med zadnjo gospodarsko krizo krepko presegala povpraševanje. Danes je podoba precej drugačna – krizo in pomanjkanje kadra zdaj občutijo predvsem delodajalci. Po podatkih SURS-a je bila, ob izjemni gospodarski rasti v višini 4,5 odstotka, stopnja (anketne) brezposelnosti v zadnjem četrtletju 2017 na rekordno nizki ravni in je znašala 5,8 odstotka. Tudi po podatkih ZZRS je t.i. slovenski kadrovski bazen v bistvu prazen. V njem »plavajo« bolj ali manj le še tisti, ki se iz takšnih in drugačnih vzrokov ne bodo nikoli (več) zaposlili. Prav tako so bila pričakovanja glede zaposlovanja v slovenskem gospodarstvu v prvem četrtletju 2018 precej nad dolgoletnim povprečjem, zaposlovanje pa se povečuje v skoraj vseh panogah. Pomanjkanje kadra za zdaj najbolj občutijo tisti delodajalci, ki iščejo kadre za poklicna dela (gradbeništvo, proizvodnja, vozniki, turistični in gostinski sektor, …). Trend pomanjkanja pa se počasi in vztrajno nakazuje skoraj za vse panoge in poklice.

Razlogov za takšno stanje je seveda več. Pozitivna in hitra gospodarska rast, migracije lastne in tuje delovne sile čez naše meje zaradi boljših pogojev dela, staranje prebivalstva in zmanjšanje aktivnega prebivalstva (po podatkih SURS-a se bo še naprej zmanjševal predvsem delež prebivalcev, starih med 15 in 64 let, ki predstavljajo večinski del aktivnega prebivalstva, ki naj bi v letu 2020 znašal le še 62 odstotkov, v letu 2050 pa le še 55 odstotkov) in seveda spremenjene navade in vrednote sedanjih in prihodnjih generacij, ki jim nekako (še) niso dali prave besede na trgu delovne sile. Pa še kaj bi se našlo.

V svojem bistvu je ta kriza na trgu dela »sladki problem«, ki bo pa marsikaterega delodajalca prisilil ugrizniti v kislo jabolko. Zakaj? Glede na stanje in trende se bodo delodajalci tokrat morali resnično znajti in potruditi sami. Zase in za svoje zaposlene. Da bodo zaposlene sploh dobili in jih tudi zadržali. Kar bodo morali storiti na pravi način in iz pravih razlogov. Namreč moč prehaja na stran zaposlenih in tako se bo po napovedih, najbrž prvič v času samostojne države, zgodilo to, da bo moč reguliranja zaposlitvenega trga prešla iz delodajalcev na iskalce zaposlitve.

Kaj so rešitve? In kje se torej v tej kadrovski krizi skrivajo največje priložnosti delodajalcev? Pri njih samih. Če bi dobro pogledali in razmislili, bi videli, da imajo veliko lastnih rezerv, s katerimi se da z relativno nizkimi stroški dosti narediti in doseči dobre rezultate v relativno kratkem časovnem obdobju. Dejstvo je, da je velika večina delodajalcev zaradi preteklih razmer, ki so bile navidezno v njihovo dobro, precej zaspala na področju strateškega upravljanja kadrovskih politik ali celo v celoti zanemarila tisto najpomembnejše – skrb za organizacijsko kulturo. Da o številu tistih, ki so razmere prav grdo izkoriščali na račun zaposlenih in samozaposlenih sploh ne govorimo. V aprilu 2018 je SURS objavil tudi podatek, da je v Sloveniji s svojim trenutnim delom zelo zadovoljnih le 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih. Zaradi bolezni povezanih s psiho-fizičnimi izzivi na delovnem mestu (neprimerno okolje, stres, …) pa v Sloveniji izgubimo 10 milijonov delovnih dni na leto. Zdaj bo treba nekaj narediti in v prvi vrsti s spremembami in razvojem začeti pri sebi. In kako to storiti? Tako, kot z vsem v življenju – korak po koraku, vse tja do vrha stopnišča:

blog 13 stopnice1

  1. Lotite se konkretne in strokovne analize svoje organizacijske kulture in definirajte, kaj »ne štima«. Enako storite zase, če ste lastnik ali ključen vodstveni kader. Saj veste – kakšna glava, takšno telo. Dajte malo na stran ego in se soočite z dejanskim stanjem, ki se lahko bistveno razlikuje od tega, kar si vi mislite. Samo tako boste prišli do točke, ki vam bo zagotavljala odlično izhodišče za nadgradnjo in soustvarjanje boljšega jutri. Za vse.
  2. Naredite načrt, kako implementirati potrebne spremembe in se izvajanja tudi resno lotite. Četudi se vam bo zdelo, da nekaterih stvari ne gre spremeniti ali izboljšati, boste na koncu prijetno presenečeni, kam vse se da priti, če pokažete malo volje in imate nekaj zmernega potrpljenja.
  3. Delovno srečo postavite za strateško prioriteto. Dajte zaupati raziskavam, ki že leta trobijo, da plača ni ravno neki dolgoročen motivator in da ljudje svoja delovna mesta zapuščajo predvsem zaradi slabih delovnih pogojev, slabih odnosov, slabih šefov in drugih emocionalnih razlogov, zaradi katerih niso srečni tam, kjer so. Sploh zdaj, ko lahko že skorajda gredo, kamor jih bo volja.
  4. Zavedajte se, da ljudje delajo zase in ne za vas – delajo pri vas in z vami.
  5. Vaše kadrovske službe naj ne bodo pisarne za pripravo plačilnih list in izpolnjevanje obrazcev. Za to imejte administrativno podporo. In v službah za marketing in odnose z javnostmi naj ne bo glavna naloga biti »trobilo« o vaših čudovitih produktih in uspehih. Naj bodo strateški soustvarjalci takšne organizacijske kulture po meri zaposlenih in vaših strank, ki bo iz njih »naredila« najboljše ambasadorje vašega podjetja in znamke.
  6. Dajte priložnost medgeneracijskemu sodelovanju in prenosu znanja. Tudi starejši zaposleni so veliko vredni in imajo ogromno znanja, ki ga lahko prenesejo na mlajše in se hkrati tudi od njih učijo.
  7. Sprijaznite se s tem, da so na pohodu novi trendi oblik zaposlovanja in generacija milenijcev, ki ni »narejena« za 8 urni delovnik in 40-letno rutino za minimalno plačo. Po podatkih raziskav v ZDA že danes 47% milenijcev dela kot »freelancerji« (t.i. neodvisni sodelavci), v celotni strukturi aktivnega prebivalstva pa bo tako na lastno željo, po projekcijah World Economic Forum-a, delalo kar preko 50 odstotkov vseh aktivnih že do leta 2027. Tudi oni bodo pomembna delovna sila za vašo organizacijo in potrebno jim bo najti »prostor pod vašim soncem«, če boste želeli, da delajo z vami.
  8. Nikoli se ne nehajte učiti.
  9. Sprejmite spremembe kot edino stalnico. In ne bojte se jih.
  10. Dovolite si, da vam pri tem pomagajo, če ne zmorete sami.

Kaj boste s tem pridobili?

Tisto najpomembnejše, česar vam nihče ne bo mogel vzeti – postali boste odlična in razpoznavna blagovna znamka na trgu delovne sile – delodajalec, h kateremu bodo ljudje želeli priti in tam tudi ostati. Pa ne zaradi denarja (ker tega mu lahko ponudi vsak vaš konkurent), ampak zato, ker ste vi tako dobri, da vas ne bi zamenjali za skoraj nič na svetu. Tako kot najljubših »allstark« ali ljubezni svojega življenja ne. Imeli boste (srečne) zaposlene in sodelavce in lahko boste celo izbirali med njimi. Vaši prihodki pa bodo višji in stabilnejši. Tudi to je znanstveno dokazano.

Verjemite, vse poti vodijo k temeljem in ne v Rim. Zato jih dajte dobro ali celo na novo zastaviti, preden bo prepozno. Bodite dober delodajalec in delodajalec prihodnosti, ki to že razume, se pripravlja in potrebne spremembe vpeljuje v svojo organizacijsko kulturo. Ker ve, da resnični center moči organizacije leži v odgovoru na »Zakaj?« in v ljudeh. In ne čakajte, da se trend obrne – ne bo vas več tu. Vaše kupce in zaposlene pa bo z velikim veseljem prevzel prvi konkurent, ki se na spremenjene razmere pripravlja že od včeraj.

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

 

Nekaj preprostih stvari, ki jih lahko naredi direktor, da bo njegovo podjetje srečno

Delovna sreča se prične na vrhu. To je eden od temeljev srečnih podjetij. Prične se z direktorjem, ki pristno skrbi za zaposlene. Tisti, ki mu je mar samo za dobiček, ustvarja strah, frustracijo in stres.

Slika 2a

V vsaki organizaciji, kjer imajo ljudje radi svoje delo, najdemo direktorje in vodje, ki postavljajo srečo zaposlenih med najpomembnejše strateške prioritete in v skladu s tem tudi delujejo. Eden priljubljenih zgledov je nekdanji predsednik uprave Southwest Airlines Herb Kelleher. Večkrat je v svojih govorih in intervjujih izpostavil izkušnjo iz časa študija. »Profesorji so radi postavili vprašanje, koga postaviti na prvo mesto – zaposlene, stranke ali delničarje? Moj odgovor je bil preprost. Na prvem mestu so zaposleni. Če se do njih obnašaš temu primerno, bodo tudi oni lepo ravnali s tvojimi strankami, stranke se bodo vrnile in to bo osrečilo vlagatelje. Na koncu koncev torej vsi delamo za dobro le teh.« Delovna sreča torej pomembno prispeva k uspešnosti podjetja.

Kaj pa lahko vodje naredijo v vsakdanjem življenju, da bo podjetje bolj srečno?

V nadaljevanju navajamo nekaj dobrih primerov iz življenja v podjetjih po svetu.

Redna kosila z zaposlenimi

Direktor velikega turškega podjetja že dolga leta vsak mesec kósi z desetimi naključno izbranimi zaposlenimi. Med prijetnim druženjem ob hrani vsak dobi priložnost, da direktorju postavi katerokoli vprašanje, izrazi svojo skrb, predstavi idejo, se pritoži. Med takšnim neformalnim srečanjem zaposleni dobijo tudi občutek, kakšen je direktor kot oseba.

smile-961734Naključna prijazna dejanja

Nekateri direktorji radi presenečajo in razveseljujejo svoje zaposlene z majhnimi naključnimi prijaznimi dejanji. Direktor nekega islandskega podjetja se je nekega dne odločil, da bo za svoje ljudi pripravil sveže palačinke in vaflje. In pri tem se je zelo zabaval; sploh, ko je opazoval reakcije sodelavcev. Nič ni bilo napovedano, samo pojavili so se na hodniku in ljudi prijetno presenetili.

Praznovanje dosežkov

Danska vladna agencija z 200 zaposlenimi ima vsak mesec poseben sestanek; ob zajtrku si izmenjajo pomembne informacije. In na tem sestanku njihova direktorica vedno predstavi dva ali tri uspešne projekte, ki so jih izvedli v času od zadnjega srečanja. Izpostavi, kako so to naredili in javno pohvali tiste, ki so pri tem sodelovali.

Spodbujanje slabih novic

Nek direktor stremi k temu, da izve vse slabe novice takoj, ko je to možno. Zaveda se, da se slabe stvari dogajajo, ve pa tudi, da se nekateri zaposleni bojijo ukrepov, ki bi lahko sledili, ko bi neposredno sporočili, da so zamudili rok ali da so razočarali stranko.

Sebe in svoje vodje je usposobil, da vedno sprejmejo slabe novice z nasmehom in frazo kot: »Hvala, da si mi to povedal.« Na ta način se hitro seznani s slabimi novicami in se lahko z njimi ukvarja, preden se spremenijo v katastrofo.

Srečanje z novimi zaposlenimi

V nekem hitro rastočem podjetju je navada, da direktor enkrat mesečno pri sebi doma pripravi popoldansko čajanko za vse novo zaposlene tistega meseca. To je popolnoma neformalno srečanje, ki služi temu, da spozna vse nove ljudi in dobi občutek, kdo so. Hkrati se z njimi pogovori o zgodovini podjetja, poslanstvu, viziji in jim tako na prijeten način približa vrednote in namen podjetja.

Reševanje problemov

Južnoafriška agencija za družbena omrežja spodbuja zaposlene, da izpostavijo izzive, ki jih opazijo oziroma se srečajo z njimi in z njimi pritegnejo pozornost vodstvene ekipe. Zaposleni dobijo glas in zagotovilo, da bo vodstvo v roku dveh tednov nekaj naredilo s tem.

family-1802228.jpg

Čas za družino

Ameriški podpredsednik Joe Biden je leta 2014 svojim zaposlenim poslal pismo, v katerem je poudaril, da je v redu, če dajejo prednost pomembnim družinskim dogodkom pred delom. S tem je pokazal svoje spoštovanje do osebja in prispeval k njihovi delovni sreči (in večji produktivnosti).

Pozdrav za dobro jutro

Dve vodji pri nekem danskem podjetju sta želeli narediti nekaj prijetnega za svoje zaposlene. Zgodnjega ponedeljkovega jutra sta jih pričakali na vhodu in vsakega pozdravili z veselim »dobro jutro« in z zajtrkom.

Praznovanje napak

V nekem podjetju so prestrašeni zaposleni povedali direktorju, da se je sesula njihova spletna stran. Večino prodaje so naredili preko spleta in čas, ko stran ni delovala, so lahko merili v stroških po nekaj tisoč dolarjev na uro.

Ko je direktor izvedel, kaj se je zgodilo, in da je napako povzročil John iz službe za informacijsko tehnologijo, se je odpravil k njemu. Ko je vstopil v pisarno, so vsi utihnili, saj so približno vedeli, kaj se bo zgodilo in da ne bo prijetno. Direktor je stopil do Johna in mu rekel, da se želi zahvaliti, da je našel to pomanjkljivost v sistemu: »Zahvaljujoč tvojemu delu se lahko iz tega učimo in popravimo sistem tako, da se to v prihodnosti ne bo več zgodilo. Dobro opravljeno.« In potem je zapustil vidno zbeganega Johna in presenečene sodelavce. Ta napaka se ni ponovila nikoli več.

Večinoma zaposleni, ki dobro delajo, redko slišijo pohvalo, tisti, ki naredijo napako, pa so takoj kaznovani. Vendar, ko lahko odkrito priznamo, da smo nekaj zamočili, brez da bi se bali ukrepov, bomo bolj verjetno priznali napake in se iz njih učili. Zato bi moralo vodstvo omogočati, da zaposleni “praznujejo” napake.

pexels-photo-450270.jpeg

Sprehod po podjetju in pogovor z zaposlenimi (poznano tudi kot Management by walking around)

Nekega dne se je v eni od IKEA trgovin res veliko dogajalo. Ob celodnevnem sestanku vseh evropskih vodij jih je obiskal tudi ustanovitelj Ingvar Kamprad. Zaposleni so bili zaradi vsega tega dodatno obremenjeni.

Vodje so s svojim delom zaključili ob 18h in Ingvar se je odpravil na sprehod skozi trgovino in pozdravil vsakega zaposlenega. Pristopil je k dvema zaposlenima, ki sta se pogovarjala, ju vprašal, o čem teče beseda in ju objel. To kaže na pristno zanimanje za zaposlene in ker je tudi sam očitno srečen, se tega ne boji pokazati. Različne študije pravijo, da so čustva nalezljiva, in da vodje lahko širijo srečo preprosto tako, da so srečni tudi sami.

Vodje igrajo pomembno vlogo pri nastanku in razvoju srečnih podjetij. Strategije, načrte, cilje in vrednote postavljajo tako, da imajo pri tem v mislih dobro počutje zaposlenih. To pa počnejo tudi z majhnimi vsakdanjimi osebnimi dejanji, s katerimi pokažejo, da jim je zares mar za njihove ljudi, ko gradijo odnose z zaposlenimi in jim omogočijo, da jih vidijo kot resnična človeška bitja.

Dobro je vedeti, kaj nam »ne štima«

Dobro je vedeti, kaj nam »ne štima«

Spomladanski april na Paleti znanj posvečamo življenju v ravnovesju. Tokrat se lotevamo še tistega zadnjega, a prav tako pomembnega, ugotavljanja, kaj je tisto, kar nas vse najbolj meče iz ritma. Kot je razvidno iz spodnje infografike, se prav v vsakem od TOP10 dejavnikov skriva vsaj eden, ki je povezan z našim delovnim življenjem. Zato je še posebej pomembno, da naš strateški cilj postane delovna sreča, kot del biti srečen vse naokrog. Kako se misije »3600 Sreča« lotiti in bolje krmariti skozi mini in večje stresne situacije, smo že pisali v prvem in drugem mesečnem prispevku.

Kaj nas najbolj meče iz ravnovesja infografika

Zato izkoristite bližajoče se praznike na polno – za počitek, zabavo, druženje s samim seboj, z družino, prijatelji, dobro glasbo, knjigo, naravo, hišnim ljubljenčkom… zložite si kamenčke in pogumno stopite v cono ravnovesja in srečnejšega življenja.

 

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si , FB in Linkedin

Paleta znanj: FB  Linkedin  Instagram