10 vprašanj ob začetku novega delovnega leta

Pričetek novega leta je odlična priložnost, da naredimo inventuro. Si bil srečen pri delu ali ne? Kaj bi spremenil? Takšna ocena je pomembna, saj to, kako se počutiš  pri delu močno vpliva nate v poslovnem in zasebnem življenju. Ko si srečen pri delu, bolje delaš in si bolj uspešen. Prav tako si bolj zdrav in tudi izven službe si bolj srečen.

Na žalost večina ljudi, ko pogleda nazaj, razmišlja samo o tem, kaj ni šlo dobro: kaj bi še morali narediti, katere cilje bi še morali doseči, razmišljajo o napredku, ki ga ni bilo dovolj.  Srečen pri delu pa si tudi (ali pa predvsem) tako, da ceniš dobre stvari, ki jih imaš in delaš. Seveda moraš poskrbeti tudi za to, da se stvari izboljšajo in da se ukvarjaš s problemi, vendar je prav tako pomembno, da ceniš stvari, ki dejansko delujejo in ti uspevajo.

To je težko. Nagnjenost k negativnosti je namreč eden najbolj močnih psiholoških fenomenov in preprosto pomeni, da so naše misli bolj usmerjene na negativno, kot na pozitivno. Avtomatsko se usmerijo na probleme, nevšečnosti, grožnje in strahove, za to, da pa si zapomnimo in spoštujemo dobro v našem življenju, pa si moramo veliko bolj prizadevati in se truditi.

Seveda pa lahko to spremenimo. Z majhno novoletno vajo, ki so jo pripravili naši partnerji Woohoo. Pomisli na delovno življenje v 2017 in odgovori na spodnjih deset vprašanj. Vzemi si čas in zapiši odgovore.

blog vaja 2018

Nekateri ljudje so prepričani, da morajo trdo delati, da postanejo uspešni in da jih bo samo uspeh osrečil. Resnica je prav nasprotna – če si srečen, si tudi bolj učinkovit, hkrati pa tudi bolj uspešen pri delu.

Torej, naj bo letos delovna sreča tvoj najpomembnejši karierni cilj – biti srečen pri delu bo pripomoglo k temu, da boš poslovno bolj uspešen.

Naj bo 2018 res polno delovne sreče.

Advertisements

Vodenje s srečo – nova oblika vodenja?

Klišejska trditev pravi, da vodenje lahko enačimo z maksimiziranjem poslovnih rezultatov, preko trupel, če je to potrebno. V tem stilu je zgodovino ekonomije pisal ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Milton Friedman; tudi s svojim znanim »Business of business is business«. S to trditvijo je želel poudariti, da vodja oziroma direktor, ki porablja vire za karkoli, kar ne poveča vrednosti za delničarje, ne opravlja svojih dolžnosti in ga lahko odpustijo ali pa tožijo.

Takšno razmišljanje še vedno močno vlada v poslovnem svetu in vodi do odnosov ter dejanj, ki lahko povzročijo kar nekaj škode – tako na podjetjih kot na njihovih ljudeh. Takšno razmišljanje podjetjem recimo dopušča, da odpustijo 1000 zaposlenih, da bi začasno povišali ceno delnice, dopušča jim, da imajo okolju neprijazno proizvodnjo, da spodbujajo kulturo prekomernega dela, s čimer si zaposleni uničujejo kariero, zdravje in osebno življenje, dopušča jim, da zapeljejo stranke, da kupijo čim več po najvišji možni ceni, ne pa to, kar dejansko potrebujejo, in dopušča, da izkoriščajo zaposlene ter jim plačujejo čim manj, da ostane več denarja za vlagatelje, dopušča pa tudi, da ustvarjajo kulturo, v kateri so zaposleni nenehno v strahu in frustraciji.

Vodje v takšnih podjetjih seveda mislijo, da ravnajo prav, saj svojo edino odgovornost vidijo v dvigovanju vrednosti za delničarje. V sebi nimajo energije, želje ali zaveze, da morajo delati dobro za svet ali pa se vsaj izogibati slabemu. Takšno razmišljanje so jim predali in pri tem ne čutijo nobenega obžalovanja, da ljudem in svetu na nek način povzročajo škodo.

Vodenje za srečnejši svet in za boljše poslovne rezultate

Zato potrebujemo novo vrsto vodij; takšne, ki jih primarno motivira dejstvo, da delajo dobro, da večajo srečo. In kar je dobrega pri tem je, da jih že kar nekaj obstaja in da radi delijo svoje izkušnje z drugimi. To niso popolni ljudje, imajo pa jasno vizijo, kako želijo prispevati k življenju na tem svetu in da želijo ustvarjati več sreče zase, za svoje zaposlene, za svoje stranke in za cel svet. Maksimiziranje vrednosti za delničarje je »samo« še posledica. Srečni vodje so boljši pri sprejemanju odločitev, močneje širijo  energijo med zaposlenimi, bolje postavljajo prioritete, osrečujejo zaposlene. Pomagajo jim, jih opazijo, vidijo, poslušajo in slišijo, spremljajo njihovo dobro delo…

6baa4fd81a2256819ec99eae3984ddd2 Ti vodje ustvarjajo organizacije, ki so gonilo dobrega. Vodijo na način, ki je trajnosten; ne samo okoljsko, tudi ekonomsko in psihološko. Življenja njihovih zaposlenih so boljša in srečnejša, ker delajo v takšnih podjetjih, s takšnimi vodji. Življenja strank so boljša zaradi storitev tega podjetja ali njihovih izdelkov. In svet je na nek način boljši, ker to podjetje obstaja. In ti vodje so tudi sami srečni, saj vedo, da njihovo vodenje izboljšuje življenje. Srečni vodje so bolj uspešni, so bolj motivirani in produktivni, srečna podjetja ustvarijo več denarja. In skozi čas ustvarjajo odlične poslovne rezultate.

Med takšne vodje spadajo recimo Tony Hsieh (Zappos), Richard Branson (Virgin), Ben Zander (Boston Philharmonic Orchestra), Ricardo Semler (Semco Partners), danska političarka Thyra Frank, Rich Sheridan (Menlo Innovations), Herb Kelleher (Southewest Airlines), Charlie Kim (Next Jump), Patch Adams (Gesundheit! Institute), Ingvar Kamprad IKEA), Yvon Chouinard (Patagonia)…

Vodje imajo že po sami definiciji velik vpliv na druge in s tem veliko odgovornost zagotoviti, da njihovo vodenje vpliva pozitivno. Ni realno pričakovati, da bo vsak cilj, ki si ga postavijo, ali vsako njihovo dejanje izboljšalo srečo, toda končni rezultat vodenja bi moral biti boljši in srečnejši svet.

Tradicionalno vodenje vs. vodenje s srečo

Tradicionalno vodenje odlikujejo vrline kot so odločnost, karizmatičnost, ambicioznost, tekmovalnost. Dobro vodenje pomeni, da vodja dosega svoje cilje in ambicije ter maksimizira poslovne rezultate. Izkoriščanje zaposlenih, strank ali okolja z namenom doseganja rezultatov je sprejemljivo, celo občudovanja vredno. Čustva na delovnem mestu ne igrajo nobene vloge – primerno jih je pustiti doma. Vseeno je, kaj ljudi osrečuje – vodenje se enači z rezultati.

Vodenje s srečo ali srečno vodenje pa nasprotno temelji na tem, da to, ali je vodenje dobro, določa pozitiven učinek, ki ga ima na vse vpletene. Dobro vodenje pomeni, da je vodji mar zase in za vse, na kogar vplivajo njegova dejanja in odločitve. Prav tako je usmerjeno na minimiziranje trpljenja in maksimiziranje sreče za čim več ljudi. Pozitivna čustva imajo velik vpliv na dobro počutje, zdravje in delovanje ter predstavljajo integralni del delovnega življenja. To, kar ljudi (zaposlene, stranke, skupnost) osrečuje, je prava stvar in pelje do boljših rezultatov.

shutterstock_112703917Delovna sreča se prične na vrhu. To je eden temeljev srečnih delovnih mest. V vsaki organizaciji, kjer ljudje resnično ljubijo svoje delo, najdemo vodjo in vodstveni tim, ki postavlja delovno srečo zaposlenih med primarne strateške prioritete in tudi delujejo v skladu s tem. Herb Kelleher iz Southwest Airlines pravi, da so profesorji med študijem radi zastavili težko vprašanje: »Kaj boste postavili na prvo mesto – svoje zaposlene, stranke ali delničarje?« Njegov odgovor je preprost. Najprej so zaposleni. Če resnično skrbiš za to, da so srečni, bodo tudi oni lepo ravnali s tvojimi strankami, stranke se bodo vrnile in to bo osrečilo tvoje delničarje. In na koncu ustvarjaš vrednost za delničarje. Do nje prideš pač po drugi poti.

Če pa imaš vodstvo, ki jim ni mar za nič drugega kot končni rezultat, njihove lastne bonitete in vrednost delnic, bodo ti ustvarili organizacijo z zelo malo sreče, pač z veliko strahu, stresa in frustracije. In ironično s slabimi končnimi rezultati.

Zato je potrebno, da vodje postavijo srečo zaposlenih za enega najpomembnejših ciljev podjetja. Zato, ker je to prava stvar za njihove ljudi in ker bo takšno podjetje bolj uspešno.

alex

20 napačnih prepričanj o delovni sreči – 2.del

20 napačnih prepričanj o delovni sreči – 2.del

 

*Če si zgrešil 1. del, ga najdeš tukaj.

11. Nekateri pač ne marajo »zabavnih« stvari, ki jih podjetja počnejo, da bi zaposleni bili srečnejši.
Drži. Niso vsi za hec, zabavna srečanja in družabne igre. A delovna sreča ni samo žur do jutranjih ur, je veliko veliko več. Je tisoče drobnih stvari. Je pohvala in priznanje za dobro opravljeno delo, je razvoj osebnosti, tvojih spretnosti, občutek pomembnosti, je sproščena atmosfera, zaupanje, nasmeh na obrazih ljudi…. Ne dovoli, da ti »nekateri« blokirajo pozitivno miselnost, ki jo ustvarjaš.

12. Delovna sreča je neumnost, je brezvezna in res nima smisla.
Ne drži.
Je zelo resna zadeva. Dokazano pozitivno vpliva na boljši poslovni rezultati, uspešnejše delovanje v celoti, na prepoznavnost podjetja in njegovih produktov, na zadovoljstvo strank, na znamko delodajalca, zdravje zaposlenih, …

13. Pri delovni sreči gre samo za čustva in ta pridejo in grejo, zatorej niso pomembna.
Ne drži. Čustva so izredno pomembna, ker smo ljudje čustvena bitja. Veliko je raziskav, ki pojasnjujejo, kako vplivajo na naše psiho-fizično počutje in kakšno energijo ustvarjajo znotraj in zunaj nas. Direktno so povezana z zdravjem in splošnim počutjem, odnosi, delovnimi odnosi, produktivnostjo. Zato vpeljite čustveno higieno in se jim nehajte izogibati, ker vas lahko to stane bistveno več, kot si sploh zmorete predstavljati.

14. Delovne ne-sreče ne moreš spremeniti v delovno srečo.
Ne drži.
Kot pravi rek, sprememba je edina stalnica. Zato pogumno. Veliko lahko storiš, samo pripravljen moraš biti nekaj narediti. Dokazano lahko dosežeš veliko z majhnimi koraki. In z majhnimi ali celo ničnimi stroški.

15. Delovna sreča pomeni, da si sebičen na delovnem mestu.
Ne drži.
Ko si srečen, si bolj v podporo sebi in drugim, bolje sodeluješ, več prispevaš k lastnemu in k razvoju drugih. Sreča te naredi bolj radodarnega, empatičnega in bolj razumevajočega.

16. Delovna sreča te poleni.
Ne drži. Srečen si bolj pozitiven, z več veselja in entuziazma se lotevaš reševanja izzivov, ki jih tudi uspešneje rešuješ. Bolj razvit je tvoj »big picture«, ki ga za odličnost vodenja nujno potrebuješ.

17. Sreča pri delu je neobstoječ pojem.
Ne drži.
Veliko je organizacij, kjer so zaposleni srečni. To mislijo samo tisti, ki svojih služb ne marajo.

18. Smisel dela ni v sreči, ampak v resnosti, profesionalnosti in doseganju rezultatov.
Delno drži.
Je pomembno, ampak, ponovimo, srečni zaposleni delajo bolje v vseh možnih smislih, so bolj zavzeti, bolj osrečujejo stranke, dosegajo boljše rezultate in nasmeh na njihovih obrazih ne pomeni neprofesionalnosti.

19. Čustva ne sodijo na delovno mesto.
Ne drži.
Čustva so del nas, so kot mišice, kot zrak ki ga dihamo. So osnova naših vzgibov, vedenja in odločilna v vseh procesih odločanja. Njihovo ignoriranje in zatajevanje pa ubija, ne samo delovne sreče, ampak človeka in vse odnose kot take.

20. Če pričakuješ delovno srečo, boš razočaran.
Delno drži. Namesto, da jo pričakuješ, jo (so)ustvarjaj. In zakaj pa ne bi imel delovne sreče? Zakaj bi sprejel slabše kot to? Misliš, da si zaslužiš slabega šefa, slabe sodelavce, slabo plačo, nobenega razvoja,….? Ne. Potem naj bo delovna sreča tvoj karierni cilj. Če si vodja, naj bo le ta strateški cilj tvoje organizacije.

Zatorej, veselo na delo. Prijetne praznike želim in naj se tvoja delovna sreča znajde tudi na katerem od seznamu želja, ki ga boš poslal Božičku ali Dedku Mrazu. Ali še bolje, najdi »dobrega moža« v sebi in si željo uresniči kar sam.

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

 

20 napačnih prepričanj o delovni sreči – 1.del

blog8 2

Odkar je Paleta znanj partner danskega podjetja Woohoo Inc., vodilnih svetovno priznanih strokovnjakov na področju delovne sreče, skoraj ne mine teden, ko ne bi pregledali kaj iz njihove bogate zakladnice znanja. Izkušnje, ki jih delijo, so vredne veliko. Še posebej, kadar se z izzivom, kako pojasniti delovno srečo, srečuješ v okolju, kjer je tema še precej velika neznanka.

Kar se dogaja njim, se dogaja tudi nama. Velikokrat pojasnjujeva, kaj delovna sreča sploh je, v čem se razlikuje od zadovoljstva in zakaj je koristna in dobrodošla tako posamezniku kot organizaciji. In da, tudi mi dve se srečujeva s tem, da ljudje preprosto odmahnejo z roko in koncept delovne sreče že v kali zatrejo. Bodisi v njem ne vidijo smisla, se jim zdi brezvezen in nedosegljiv, bodisi ne želijo o njem razmišljati, nimajo volje za spremembe in ne želje po novih znanjih. Ali pa bi želeli biti delovno srečni, pa so napačno prepričani, da je delovna sreča samo iluzija in niso pripravljeni narediti ničesar, da bi se kaj spremenilo. Prav udobno so nameščeni v svoji coni udobja (da, tudi slabo udobje je udobje), kjer se igrajo s svojim življenjem in celo z življenjem drugih. Svojih sodelavcev, zaposlenih, partnerjev, otrok.

Pa vendar, kot smo že kdaj zapisali, delovna sreča ni loterija, je način življenja, je prihodnost dela in do nje je upravičen in si jo zasluži vsak posameznik.

Povzeto po izkušnjah naših partnerjev, v kombinaciji z našimi razmišljanji, smo tokrat pripravili listo nekaj najpogostejših zmot o delovni sreči. Upamo, da vas »kontre« podprejo v vašem prizadevanju za spremembo.

20 zmot (in resnic) o delovni sreči:

1. Delovne sreče ne moreš definirati, zato je nima smisla poskušati doseči.
No, ne bo držalo. Znanstvenih definicij je dovolj. Tudi naša Petra jo je v prvem adventnem blogu »Kaj je delovna sreča?« prav lepo opisala, pojasnila in definirala. Možnost določanja je seveda tudi stvar vsakega posameznika in prav je tako. Tako, kot si določite, kaj je za vas lep dan ali dober življenjski sopotnik, si dajte definirati še to, da vam je ne bodo drugi. Kot so vam (nam) že veliko drugega.

2. Delovne sreče ne moreš izmeriti.
Ne bo držalo. Kako da ne? Preprosto vprašaš. Kot vprašaš prijatelja, ali je srečno zaljubljen ali ne. Odgovor je precej preprost. Ali si ali nisi. Zaljubljen, srečen pri delu… Lahko tudi oceniš stopnjo delovne sreče na lestvici od 1-10. Kakšen je tvoj rezultat?

3. Ne vemo, kaj ljudi dela srečne na delovnem mestu.
Ne drži. Zelo dobro vemo. Veliko raziskav je bilo opravljenih, ki nam dajejo odlične in kredibilne informacije o tem, zakaj in kdaj so ljudje srečni pri delu. Vemo, da so ključni dejavniki doseganja na primer način vodenja, odnos vodje in dobri sodelavci, vedenje, da tvoje delo nekaj pomeni, avtonomija pri delu, razvoj spretnosti…

4. Ljudje ne vedo, kaj jih dela srečne pri delu.
Argument do neke mere celo drži. Po raziskavah sodeč, je to posledica predvsem privzgojenih vzorcev in prevzetih prepričanj, ki izhajajo iz družbene in ekonomske naravnanosti v kulturo dela, ki kot edino vrednoto časti rezultat ali delo samo. Zato se izobražujte in ozaveščajte sebe in zaposlene o pomembnosti le te.

5. Vsak je drugačen, zato ne moremo narediti vseh srečnih.
Res je. Zato se je potrebno potruditi in spoznati svoje zaposlene in njihove potrebe zadovoljiti. Tako, kot zadovoljuješ različne potrebe svojih strank. Naj bodo zaposleni tvoja najpomembnejša stranka.

6. Če imaš rad svojo službo in jo boš izgubil, boš zelo žalosten.
Drži. In zato ne boš izbral tega, kar imaš rad? Torej je boljše, da si nesrečen pri delu, da ne boš preveč žalosten, ko je ne boš več imel? A partnerja si si tudi izbral v skladu s to filozofijo? Samo vprašamo.

7. Siliti ljudi k doseganju delovne sreče je napaka.
Drži. Siliti nekoga k nečemu je vedno narobe. Ustvarjati okolje, kjer bodo ljudje radi delali, pa nikoli.

8. Fokus na delovno srečo te dela nesrečnega.
Delno drži. Ampak samo kadar se sekiraš, zakaj nisi srečen pri delu. In igraš žrtev. Namesto tega se fokusiraj na to, da je lahko bolje in kako boš do tja prišel. Nato naredi nekaj, da jo dosežeš. Z majhnimi koraki se daleč pride.

9. Delovna sreča je zasebna stvar, ki se nikogar ne tiče.
Ne drži. Razen, če si sam na tem planetu? Kadar nisi srečen, delaš slabše, svojo slabo energijo pa širiš med druge, ki jim tako jemlješ prostor in čas za bolj srečno življenje. In to ni zasebna stvar.

10. Imam pravico biti nesrečen pri delu.
Drži. Ampak zakaj bi bil? A ni lepše živeti, če greš z nasmehom na delo in se imaš preprosto »fajn«. Če sem »šef«, te imam zaradi tega tudi pravico odpustiti? Zapomni si, da lahko samo ena taka oseba mentalno »pokopa« celotno ekipo, brez da bi mignila s prstom.

* Nadaljevanje naslednjo nedeljo, v tretjem adventem blogu…

Maja Lončar
e-pošta: maja.loncar@paletaznanj.si
FB: Maja Lončar in Paleta znanj
Linkedin

Kaj je delovna sreča?

Delovna sreča je tisti občutek, ko uživaš v tem, kar delaš, ko opravljaš dobro delo in si ponosen na svoje rezultate, ko delaš s prijetnimi ljudmi, ko veš, da je to, kar delaš, pomembno, ko je tvoje delo cenjeno in spoštovano, ko prevzemaš odgovornosti, ko se pri delu zabavaš, ko si motiviran in poln energije, ko čutiš, da lahko premikaš gore.

Večina nas pozna kakšen tak občutek. Doživeli smo ga ob izjemni priložnosti ali pa je tako večino časa v našem delovnem življenju. Vprašanje pa je, kako tega doživeti še več?

happy at work

Kaj torej je delovna sreča? Naši partnerji, dansko podjetje Woohoo Inc., vodilni svetovno priznani strokovnjaki na področju delovne sreče, pravijo, da so dolgo iskali definicijo. Skozi številne pogovore, delavnice, predavanje, delo s številnimi naročniki, so svoja razmišljanja strnili v…

Delovna sreča je občutek sreče, ki ga prinaša delo, ki izvira iz dela.

Mogoče ni tako pomembno jasno definirati, kaj je delovna sreča, je pa neizmerno pomembno vedeti, kako vpliva na ljudi oziroma, kako nanje vpliva njeno pomanjkanje.

Ljudje, ki so srečni pri delu,

  • imajo radi svoje delo,
  • imajo radi ljudi, s katerimi delajo,
  • so polni energije,
  • so motivirani,
  • se veselijo dela in tega, da gredo v službo,
  • zaupajo sebi in drugim,
  • radi naredijo “dodaten korak” pri svojem delu in
  • se ne bojijo ponedeljkov.

Nasprotno, ljudje, ki niso srečni pri delu, so pogosto cinični, ni jim mar za sodelavce, trepetajo pred delom, se počutijo utrujene, ne zaupajo sodelavcem, naredijo samo toliko, kolikor morajo.

Delovna sreča je čustvo. Prihaja iz tvoje notranjosti in kot vsa druga čustva, je tudi to težko določiti; je pa nesporna, ko je prisotna. Ali ko ni prisotna. Lahko podaš natančno definicijo ljubezni ali jeze? Težko. Toda, ko čutiš ljubezen ali jezo, se ju popolnoma zavedaš, ne glede na to, če poznaš formalno definicijo ali ne.

Biti srečen pri delu za vsakogar pomeni nekaj drugega. Jure in Rok sta mlada gospoda, v tridesetih, in delata za isto podjetje. Imata podobno znanje, izkušnje, sposobnosti, zelo pa se razlikujeta po tem, kar ju osrečuje pri delu. Jure rad sodeluje z drugimi, Rok raje dela sam. Jure ne mara pisanja poročil, Rok pa to obožuje. Jure ima rad veliko novih izzivov, Rok prisega na predvidljivost. Jure ima rad tveganja, Rok se jim izogiba. Jure ne mara, če mora biti osredotočen samo na en projekt, Rok pa ima to nadvse rad.

 

mdeJa, obstajajo stvari, ki pri delu osrečujejo vse ljudi. Moramo pa vseeno imeti v mislih, da delovna sreča za vsakogar predstavlja nekaj drugega. To, kar osrečuje enega, je lahko za drugega živi pekel. Zato delovna sreča pomeni, da je k vsakemu človeku, zaposlenemu, članu ekipe, potrebno pristopiti drugače.

Delovna sreča je nalezljiva. Samo en odločen srečni zaposleni lahko dvigne duha celemu oddelku ali celo podjetju. Samo en srečen vodja lahko razširi pozitivno razpoloženje po celotni organizaciji. Slaba novica pa je, da se ne-sreča širi še hitreje kot sreča; verjetno zato, ker smo ljudje zaradi evolucijskih pritiskov bolj pogojeni in umerjeni na negativna čustva. Zato sta strah in jeza na delovnem mestu bolj nalezljiva kot sreča, kar pomeni, da morajo podjetja bolj aktivno delovati pri širjenju sreče.

Delovna sreča je dolgoročna. Biti srečen pri delu ne pomeni, da kar odpihnemo delo, ki ga je potrebno narediti, da bi se namesto tega zabavali in bili srečni. Ni bistvo samo v tem, da smo srečni sedaj in tukaj – pomembno je, da ustvarjamo srečo za danes in za jutri in za naslednje leto in za deset let naprej.

Delovna sreča je povabilo. Paziti moramo, da nas ne zanese in da ne postanemo “policaji sreče”, ki ustvarja sovražen odnos do pozitivnega razmišljanja. Predstavljaj si situacijo, ko je eden od članov ekipe zelo užaljen, ker se drugi nenehno trudi in ga izziva, da naj bo bolj srečen. “Kaj mi torej namiguje, da nisem srečen v svojem življenju?” To ne bo imelo nobenega učinka. Imeti nekoga, ki nadzoruje tvojo srečo, je lahko tudi zelo neprijetna izkušnja. Ljudi ne moreš prisiliti, da so srečni. Bolj, ko jih skušaš prepričati ali nanje pritiskati, da bi bili srečni pri delu, manj bodo srečni. Ljudje se, na splošno, na čustvene pritiske odzovejo ravno z nasprotnim učinkom. To pomeni, da če jih silimo, da so srečni pri delu, s tem dosežemo ravno nasprotno. Če namenoma ali nenamerno ustvarjamo razpoloženje v službi, kjer je prav, da si srečen, in narobe, da nisi, ljudje močno reagirajo proti temu. Mogoče celo tvegaš in narediš delovno srečo za nekaj slabega – nekaj, kar je potrebno zasmehovati in se upirati. Zato je delovna sreča povabilo. Lahko odpreš vrata in povabiš ljudi, da vstopijo, ne moreš pa jih potiskati skozi vrata proti njihovi volji. Bolj ko boš poskušal, bolj se bodo oklepali podboja, brcali bodo in kričali.

Delovna sreča ni vsesplošno razširjena. Skoraj nemogoče je, da najdeš delo, kjer bi te osrečeval vsak njegov vidik. Vedno bodo obstajale dolgočasne naloge. Sodelavci, ki jih ne maraš. Neprijetne stranke. Bistvo delovne sreče ni v tem, da izločiš vse slabo iz tvojega dela, ampak, da si srečen pri delu tudi, če so te stvari prisotne. Da gradiš svoje sposobnosti, spretnosti in znanja, kako ravnati s slabim ter kako ustvarjati vedno več dobrih izkušenj pri delu.

Delovna sreča ne pomeni, da si ekstatičen. Tudi resen izraz na obrazu, melanholičen glas, tiho, zadržano in uradno vedenje lahko pomenijo, da je nekdo srečen pri delu. Delovna sreča ne pomeni nujno, da ves dan ekstatično tekaš naokoli. Lahko tudi sediš za svojo mizo, tiho opravljaš svoje delo in si nevsiljivo srečen. Lahko pa sediš na burnem sestanku in se močno boriš za svoje mnenje in si prav tako srečen.

Ne moreš biti srečen vsak dan. Ne glede na to, kako ljubiš svoje delo, vedno bodo obstajali slabi dnevi. In vedno je ok, da imaš slab dan pri delu. Edino, če imaš več slabih kot dobrih dni, je mogoče čas, da razmisliš, kako to vpliva na tvoje življenje in kaj lahko narediš glede tega.

O tem pa boš več zvedel, če nas boš redno spremljal; na blogu, na spletni strani, ki je v pripravi, na Facebook strani, na delavnicah, treningih, predavanjih in v pogovorih. Naredimo ta svet (malo bolj) srečen.

happy world 1

Sreča je pomemben vir uspeha. Srečni ljudje se bolj zabavajo in hkrati bolje delajo, posledično postanejo uspešnejši. Sreča na delovnem mestu je tako najmočnejši pogon posameznika in uspešnih ekip.

Si srečen?

»Želim si, da bi bila srečna.« Stavek, tipičen za udeleženke različnih lepotnih tekmovanj? Pobožna želja? Ali ultimativni cilj slehernega med nami? Kaj sploh pomeni biti srečen? In kako veš, kdaj si srečen? O tem zadnje čase precej razmišljam.

Zase lahko rečem, da sem srečna oseba. Zakaj? Ker imam ljubečo, prijazno družino, na katero se lahko zanesem, ker držimo skupaj in se soočamo z življenjem zrelo in odgovorno. Ker znam vsak dan poiskati majhne stvari, ki me dvignejo in sem zanje hvaležna. Ker vidim in čutim sonce skoraj vsak dan. Ker večinoma delam to, kar me veseli. In prav ta ideja se pospešeno razvija in raste. Biti srečen pri tem, kar delaš; biti srečen na delovnem mestu, v službi? Nujnost za vsakega.

Kaj je sreča?

Če pogledamo definicijo sreče, ki izhaja iz pozitivne psihologije pravi, da življenjska sreča temelji na tem, da:

  • živiš v dobrih odnosih,
  • da imaš dobre prijatelje ter
  • da opravljaš dobro in pomembno delo.

In da se seveda tega tudi zavedaš.

Kako že pravijo… da to, čemur namenjaš pozornost, preplavi tvoje življenje? Ne sicer dobesedno 🙂 Meni je med pisanjem tega bloga prišel na pot kratek webinar, ki sicer govori o tem, kako otroke naučiti sreče. Pa vendar, dr. sociologije Christine Carter je že na samem začetku razkrila, da je sreča naučeno obnašanje. Da je »mišica«, ki jo lahko »izpostavimo«, gradimo in treniramo. Kot marsikatero drugo. Zanimivo izhodišče. Naredim si torej načrt vaj ali pa 30-dnevni izziv, ki je zelo popularen pri treniranju mišic, pa bo. Ni tako preprosto, pomaga pa zelo. Že recimo to, da se vsak dan zahvališ za nekaj stvari, ki si jih doživel, prejel, videl, slišal… prispeva veliko k dobremu počutju in posledično tudi k sreči.SrečaIn pred nekaj dnevi sem naletela na razmišljanja dalajlame o sreči.

  • Pravi, da je cilj življenja sreča.
  • In da je sreča bolj odvisna od stanja našega duha, kot od zunanjih okoliščin oziroma dogodkov (vsaj takrat, ko so zadovoljene naše osnovne življenjske potrebe).
  • Pravi tudi, da je srečo mogoče doseči s sistematičnim urjenjem srca in uma, s spreminjanjem naših pogledov in naravnanosti.
  • In ne nazadnje pravi, da ključ do sreče držimo v svojih rokah.

To je to! Razumljivo zapisane misli velikega uma, ki jih je potrebno razširiti.

Srečni pri delu

woohoo4V Paleti znanj že nekaj časa razvijamo idejo o delovni sreči. Kako pomembno je, da smo srečni in zadovoljni pri tem, kar delamo. Ideja je rasla, testirali smo jo skozi različne treninge v podjetjih, pogovore z zaposlenimi in vodji v podjetjih, s samostojnimi podjetniki. In prejšnji mesec nama je na pot prišla še ena potrditev, da je to prava pot. Partnerstvo z vodilnim strokovnjakom na področju sreče pri delu, danskim Woohoo Inc. ter protagonistom delovne sreče Aleksandrom Kjerulfom.

Povprečen Američan recimo dela 47 ur na teden. To znese približno 2.350 ur na leto. Ampak ni toliko pomemben čas, kot so pomembni naše zdravje, naša sreča, naša življenja. Teh dobrih 2.000 ur lahko odločilno vpliva nanje – dobesedno ali na duhovnem nivoju.

Saj poznate tisto tipično vprašanje, ko nekoga srečaš ali pa, ko te opisujejo: ona, ki dela na banki; on, ki je učitelj; direktor, zdravnik; on, ki dela na bencinski črpalki; strojevodja, pilot; ona, ki dela v kadrovski v tistem velikem podjetju; blagajničarka…. Delo, ki ga opravljamo, nas opredeljuje in hočeš nočeš s seboj prinaša določene predsodke, predispozicije kdo smo in kakšni smo. Dejstvo pa je, da se mi pogosto sprijaznimo z delom (službo), ki ga pač dobimo, ker je bilo prosto delovno mesto, ker so nam zrihtali starši ali partner ali prijatelj, ker je to edina možnost za zaposlitev…številni omejujoči razlogi, ki nas potem zaznamujejo za celo življenje. »Ona je natakarica« in nihče ne ve, da je diplomirala iz npr. psihologije in da je bila njena diplomska naloga nagrajena za raziskovalne dosežke, ampak potem preprosto ni bilo službe, kjer bi jo sprejeli, mogoče pa je celo bila malo izbirčna in se ni odločila za karkoli na tem področju. Mogoče to sedaj obžaluje, ampak preživeti je potrebno, zato služi tako, da je natakarica. Je srečna? Mogoče je, če delo z ljudmi jemlje kot izziv za njeno strokovnost. Mogoče pa ni, ker ne vidi prihodnosti. Kaj bo naredila? Zbrala pogum, se odločila in aktivirala svojo mišico sreče? Ostala tam, kjer je? Čakala na čudež? Dobrodošli v realnem svetu.

Jaz sem imela možnost, da sem opravljala svoje sanjsko delo, kar nekaj let. Delala sem v podjetju, kjer je bilo zelo pomembno, da se imamo »fajn«. Bili smo srečni in nismo se pretirano ukvarjali z našimi nazivi, delali smo, kar nas je veselilo, zato smo bili res dobri in naše stranke so to čutile ter spoštovale. Potem pa sem se spremenila jaz, spremenilo se je delo, spremenile so se razmere v delovnem okolju, nismo se več imeli »fajn« in morala se je zgoditi transformacija. Sedaj spet delam to, kar me veseli in »fajn« je.

mde

Imeti rad svoje delo

Če se zbujaš v strahu pred ponedeljki, če si frustriran skozi delovni teden in se počutiš šibkega, nekoristnega in nemotiviranega, tudi zunaj delovnega okolja, je čas za spremembo. In ni potrebno, da takoj menjaš službo. Lahko si srečen tudi pri tem, kar delaš; obstaja veliko možnosti. Če najdeš smisel, če imaš dobre odnose, če so rezultati tvojega dela pomembni, opaženi, potem vztrajaj. Če ne, potem mogoče razmisli, da poiščeš nove možnosti.

Zakaj? Z delom ne zaključimo, ko se konča naš delovni čas. s seboj odnesemo težo neizpolnjenosti, nezadovoljstva, razočaranj, ki neugodno vplivajo na naše odnose, na zdravje in na srečo. Tisti, ki niso srečni pri delu, so bolj nagnjeni k višanju teže, k boleznim, nestabilnim odnosom in depresiji.

To, da imaš rad svoje delo, ni več luksuz, je nuja!

Povratna informacija s srcem

Povratna informacija je tisto sredstvo, ki zagotavlja, da »stroj« nemoteno teče. Je vir učenja in rasti. Je temelj kariernega razvoja. Navdihuje dialog. Govori o tebi, ne o meni. Promovira zavzetost. Napolni praznino, ki jo povzroča dvom. Je srce motivacije. Njen namen je pomagati. Pokaže, da ti je mar.

Povratna informacija, znana tudi kot »feedback«, je več kot nasvet ali ocena. Je tudi nenehno prisotna informacija, kako daleč smo s svojimi prizadevanji pri doseganju cilja in kako biti še boljši.

Povratno informacijo dajemo ali prejemamo. Zelo pomembno je, da smo pri tem usmerjeni na dejanja, ne na ljudi.

Dati povratno informacijo je precej zahtevno opravilo. Resnica je, da ljudje želimo vedeti, kako delamo, vsaj večina nas je takšnih, ker si želimo usmeritev pri našem razvoju. Vendar, če jo dobimo na neprimeren, negativen ali žaljiv način, ne prinaša nobene koristi. Tako je tudi v vsakdanjem življenju, v osebnih odnosih. Kakor pravi stara modrost: »Lepa beseda lepo mesto najde.«

Ko želimo (ali moramo) dati povratno informacijo, najprej »prosimo« za dovoljenje. Čeprav nas večina predpostavlja, da drugi želijo slišati, kako delajo oz. kaj delajo bolj ali manj dobro, temu ni tako. Mogoče ima nekdo slab dan ali pa ga tarejo druge zadeve in se o svojem delu sploh ne želi pogovarjati. Mogoče nekdo sploh ni pripravljen na tovrstne informacije, pa ga bo potrebno najprej »naučiti«, da je to smiselno in da je to koristno. In seveda, kako naj jih sprejme. Večina pa se bo podala na pot povratnega informiranja.

Vodja, ki te podpira, je prava skrivnost zavzetosti zaposlenih.

Če dovoljenje dobimo, je najbolj običajna pot, ki jo uberemo, da to informacijo zapakiramo v »sendvič«. Negativno povratno informacijo umestimo med dve pozitivni, ki se nanašata na to, kar posameznik dela dobro.

Pričnem s pozitivnim komentarjem.

Z začetno pozitivno informacijo pridobimo zaupanje tistega, ki jo sprejema, in ustvarimo pozitiven odnos. Sledi negativni del, ki je usmerjen k izboljšanju. Dobro je, če hkrati ponudimo tudi predloge, kako naprej. Zaključek temelji na povzemanju pozitivnih vidikov. Na ta način nastane sporočilo, kjer je negativni vidik našega dela umeščen v “sendvič” pozitivnih vidikov.

Vendar zadnje čase ugotavljajo, da ta metoda ni več najbolj optimalna. Tolikokrat uporabljena in nekako izrabljena že namiguje, da vedno pride še »ampak«, ki prinese kritiko, ki je veliko ljudi ne sprejema dobro, in ki tisto prvo dobro plast, pohvalo, kar odrine v ozadje. Dobra informacija po negativni pa nekako izzveni v ukvarjanju s slabim občutkom in s prizadetostjo in z razmišljanjem, kako se boš maščeval in z razmišljanjem, kako boš popravil. Po drugi strani pa je negativna informacija, obdana s pozitivnimi, lahko preveč nerazločna in gre mimo nas nezaznana. Pogosto je najbolje biti odkrit in neposreden, prijazen in pozitiven.

Naši možgani delujejo tako, da dajejo prioriteto negativnim pred pozitivnimi dejavniki. To nam je sicer evolucijsko gledano koristilo, saj smo bili bolj usmerjeni na nevarnosti, kot na uspeh. S tem smo bili bolj pripravljeni na izzive v okolju.

Tudi zato se takrat, ko vodje podajajo negativni del sendviča, takoj aktivira naš senzor za strah. To je izven naše kontrole, saj nas možgani preprosto želijo zaščititi. Če ima prekrižane roke, če govori izrazito v negativnem tonu, če govori glasno, jezno, ali kaže druge znake jeze, bo strah samo še večji. Vodje imajo malo izkušenj v »znanosti« primernega podajanja povratnih informacij kot recimo katerim besedam se izogibati, kakšna naj bo govorica telesa. Tudi zato, ker se tega ne naučijo v šoli in ker velikemu odstotku vodij manjka družbenih spretnosti in spretnosti na področju čustvene inteligence.

10 korakov podajanja povratne informacije

  1. Usmeri se na obnašanje, ne na osebo. Pazi, da ne izpade kot osebni napad.
  2. Bodi pozoren na govorico telesa. Prekrižane roke, jezen pogled, povzdignjen glas in še kaj odvrnejo pozornost od vsebine.
  3. Ko opisuješ obnašanje oziroma govoriš o določeni situaciji, bodi specifičen. Priporočljivo je, da dodaš tudi konkretna priporočila za izboljšanje in spremembo.
  4. Izogibaj se besedam, ki posplošujejo; vedno ali nikoli ne povesta dovolj, da bi lahko nadgradili svoje delo. Tudi »dobro delaš« pove premalo, da bi lahko zaposleni napredoval.
  5. Ne dajaj povratnih informacij preko elektronske pošte ali SMS-a, ne na osnovi govoric ali tega, kar se prenaša od ust do ust.
  6. Bodi dostopen. Ko v organizaciji prevladuje odprto komuniciranje, je lažje dajati in sprejemati povratne informacije.
  7. Poskrbi za pozitivno vzdušje. Prepoznaj tudi tiste majhne vsakdanje uspehe. Lažje ti bo, ko (če) se zadeve nekoliko zaostrijo.
  8. Pozitivna ali negativna povratna informacija naj bo vedno povedana odkrito in s spoštovanjem.
  9. Razumeti ljudi in kaj ter kako vpliva nanje je temelj tega, da si dober vodja.
  10. Dober vodja poskrbi, da v organizaciji vlada kultura povratnih informacij. To pomeni, da si povratne informacije med seboj izmenjujejo tudi sodelavci. Le te so lahko še bolj dragocene, saj bolje poznajo naše delo in nas bolje razumejo.

Ja, pa še o prejemanju povratne informacije. Če smo se odločili, da bomo prisluhnili glasniku, informacijo sprejmimo z nasmehom. Poslušamo do konca in vmes ne ugovarjamo. Potem se zahvalimo in naredimo z informacijo to, kar pač mislimo, da je prav. Če smo pač prepuščeni sami sebi.

Kdaj lahko rečemo, da so povratne informacije učinkovite_